Jedro

Tožnik kljub pozivu toženke v odrejenem roku projekta ni uskladil z ugotovitvami, ki izhajajo iz strokovnega mnenja in strokovnimi izsledki že izdelanih geološko geomehanskih mnenj, torej ni predvidel odvodnjavanja na način, ki kot edini sprejemljiv izhaja iz strokovnega mnenja, ampak je v načrtu interne kanalizacije odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode iz objekta še vedno predvideno preko začasne MBČN v ponikanje, kar je glede na navedeno strokovno mnenje neprimeren način, zato je ugotovitev toženke, da ni pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilna in skladna z zakonom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ljubljana (prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše s komunalno in zunanjo ureditvijo na zemljišču s parcelno št. 551/14 k.o. ... (I. točka izreka), ugotovila, da je zavezanec za plačilo stroškov izvedeniškega mnenja tožnik ter da ostalih stroškov postopka ni bilo (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi med drugim navaja, da je bilo v zadevi sporno v projektni dokumentaciji predvideno odvodnjavanje meteornih in odpadnih voda. Ker gre za strokovno vprašanje, je prvostopenjski organ izvedel dokaz z izvedencem hidrogeologom (Geološki zavod Slovenije), ki je v Hidrogeološkem strokovnem mnenju o ustreznosti odvodnjavanja meteornih in komunalnih voda načrtovane stanovanjske gradnje v odvisnosti od sestave in nosilnosti tal z dne 18. 5. 2015 (v nadaljevanju strokovno mnenje) ugotovil, da po predloženem načrtu interne kanalizacije (junij 2014) predvideno odvodnjavanje meteornih in odpadnih voda ni dopustno zaradi slabo prepustne kamnine in bi v primeru ponikanja v preperino lahko celo prišlo do poslabšanja stabilnosti terena. Ugotovil je še, da je edini sprejemljivi način, da se padavinske in prilivne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju MKČN) spelje v meteorno kanalizacijo s končnim izlivom v potok Gobovšek oz. Dobrunjščico. Geološki zavod Slovenije je pri izdelavi mnenja izračunal možnost ponikanja, glede izračunane količine padavinske vode pa je zaključil, da ponikanje na območju projektiranja stanovanjske gradnje v nobenem primeru ni možno. Toženka je zato tožnika pozvala, naj projektno dokumentacijo dopolni z zahtevami iz strokovnega mnenja, glede na to, da je kot edino sprejemljivo navedeno odvodnjavanje v potok, pa ga je pozvala še k predložitvi vodnega soglasja ter izkazovanja pravice graditi. Tožnik je namesto zahtevanega odvodnjavanja v potok ponovno predložil načrt interne kanalizacije iz avgusta 2015, ki predvideva odvodnjavanje in čiščenje odpadne komunalne vode iz objekta preko začasne male biološke čistilne naprave (v nadaljevanju MBČN) v ponikanje, tokrat z novim izračunom ponikovalnega preizkusa. Zato toženka ugotavlja, da je načrt interne kanalizacije iz avgusta 2015 izveden v nasprotju s strokovnim mnenjem in strokovnimi izsledki že izdelanih geoloških geomehanskih in hidrološkim mnenj, kar je razlog za izdajo zavrnilne odločbe. Glede tožnikovih pripomb, ki jih je posredoval 21. 8. 2015, prvostopenjski organ pripominja, da ni stvar tega postopka, kako imajo odvodnjavanje urejeno okoliški objekti. Glede zatrjevanja, da se z izgradnjo hiše količina meteornih voda ne bo povečala, da se uporabi kot sanitarna voda in da je odtok iz MBČN zanemarljivo majhen, pa prvostopenjski organ ugotavlja, da tožnik za svoje navedbe ni predložil nikakršnih dokazil. 3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da toženka ni upoštevala njegove dopolnitve z novim izračunom ponikovalnega preizkusa, pač pa se je oprla zgolj na strokovno mnenje izvedenca, katerega naloga pa je bila opredeliti se do propustnosti tal. Nikakor pa tega mnenja ni mogoče upoštevati kot del projektiranja oz. napotek za to, kako sprojektirati kanalizacijo. Projektirajo lahko le pooblaščeni projektanti, ki so vpisani v ustrezni imenik pri eni izmed zbornic. Česa takega za Geološki zavod Slovenije in za A.A. ni mogoče ugotoviti. Prav tako niso bile upoštevane tožnikove navedbe, ki jih je podal 21. 8. 2015. Poudarja, da je odvod meteornih in odpadnih voda izveden podobno, kot pri sosednjih objektih, le da marsikdo nima MBČN. Ni mogoče, da bi bil odvod meteornih voda speljan v javno kanalizacijo, saj ta po podatkih VO-KA na tem območju ne obstaja. Kako bi se ob enakih padavinah lahko povečala količina meteorne vode in kako to dokazati, pa je znano samo upravnemu organu. Napačno je tudi stališče upravnega organa, da ni stvar tega postopka, kako imajo kanalizacijo urejeno okoliški objekti, pri čemer se sklicuje na ustavno načelo enakosti pred zakonom. Predlaga odpravo izpodbijanega akta in vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek z napotili po izdaji zahtevanega dovoljenja.

5. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V zadevi je sporna ugotovitev prvostopenjskega organa, na kateri izpodbijana odločitev temelji, da s projektom predvideno odvodnjavanje meteornih in komunalnih vod načrtovane stanovanjske gradnje ni primerno. Pri tem se je organ oprl na strokovno mnenje Geološkega zavoda Slovenije z dne 21. 5. 2015, iz katerega izhaja, da je zaradi hidrogeoloških lastnosti širšega obravnavanega območja edini sprejemljiv način odvodnjavanja, da se spelje padavinsko in prelivno meteorno vodo iz MKČN v meteorno kanalizacijo s končnim izlivom v potok Gobovšek oz. Dobrunjščico. V primeru ponikanja v preperino bi lahko prišlo do poslabšanja stabilnosti terena, saj se dolgoročno tok podzemne vode vzpostavi na stiku s slabše prepustno matično kamenino, kar lahko na strmem terenu povzroča plazenje, torej pride do vpliva na druga zemljišča. 8. Iz navedenega izhaja, da so razlog za zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja nedovoljeni vplivi na sosednja zemljišča, do katerih bi lahko prišlo v primeru, da bi bilo odvodnjavanje meteornih in komunalnih vod izvedeno na način, kot izhaja iz PGD. To pa je v nasprotju z drugim odstavkom 18. člena ZGO, ki določa, da morajo biti tehnične rešitve v projektih v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in standardi, predpisi o varnosti pri delu ter z izsledki znanosti in tehnologije, raziskav in drugih študij ter v skladu s pogoji iz izdanih soglasij prizadetih organov in organizacij. Določba 30. člena ZGO pa med drugim določa, da je pri projektiranju treba med drugim upoštevati tudi ukrepe za varstvo ljudi in premoženja (2. točka), kamor po presoji sodišča sodi tudi premoženje tožnikov, na katero bi lahko neprimeren način odvodnjavanja vplival. 9. Kot rečeno, ugotovitve o nedopustnih vplivih, do katerih bi lahko prišlo v primeru odvodnjavanja na način, predviden v PGD, na katerih izpodbijana odločba temelji, izhajajo iz strokovnega mnenja, na katerega se toženka sklicuje. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožnik z navedenim strokovnim mnenjem seznanjen, pa mu izrecno ni ugovarjal, na ustni obravnavani, na kateri so ga obravnavali, si je le pridržal pravico do zahteve po sondiranju tal, ki sta jo podala B.B. in C.B. Zato toženka tudi po presoji sodišča ni imela razloga, da mu ne bi sledila. Samo to, da je tožnik v zadnji spremembi PGD predvidel način odvodnjavanja, ki glede na strokovno mnenje še vedno ni ustrezen, kateremu je priložil nov ponikovalni preizkus, pa ne pomeni, da je tožnik s tem uspešno dokazoval, da ugotovitve iz strokovnega mnenja niso pravilne ter da s predvidenim načinom odvodnjavanja ne bo prišlo do nedopustnega vpliva na druga zemljišča. 10. Ker ni sporno, da tožnik kljub pozivu toženke v odrejenem roku projekta ni uskladil z ugotovitvami, ki izhajajo iz strokovnega mnenja in strokovnimi izsledki že izdelanih geološko geomehanskih mnenj, torej ni predvidel odvodnjavanja na način, ki kot edini sprejemljiv izhaja iz strokovnega mnenja, ampak je v načrtu interne kanalizacije št. 750-31/N-13 iz avgusta 2015, izdelovalca D. d.o.o. odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode iz objekta še vedno predvideno preko začasne MBČN v ponikanje, kar je glede na navedeno strokovno mnenje neprimeren način, je ugotovitev toženke, da ni pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilna in skladna z zakonom.

11. Sodišče pritrjuje tožniku, da lahko projektirajo le pooblaščeni projektanti, vendar v obravnavanem primeru ne gre za to, da bi Geološki zavod Slovenije oz. A.A. projektiral, pač pa se je kot strokovni organ po izvedeni študiji le opredelil do ustreznosti rešitve vprašanja odvodnjavanja. Tožbene navedbe, da strokovnega mnenja ni mogoče upoštevati kot del projektiranja, zato niso utemeljene.

12. Neutemeljen je tudi tožnikov tožbeni ugovor, da niso bile upoštevane njegove navedbe z dne 21. 8. 2015. Prvostopenjski organ je na njih odgovoril v 14. odstavku obrazložitve. Tožnikove navedbe, da je tudi pri sosednjih objektih odvod meteornih in odpadnih vod izveden podobno pa so pavšalne in neizkazane, hkrati pa tudi protispisne, saj iz strokovnega mnenja izhaja, da pregled stanja na terenu kaže, da ima večina obstoječih stanovanjskih objektov padavinske in prelivne odpadne vode iz MKČN speljane v meteorno kanalizacijo s končnim izlivom v potok Gabovšek oziroma Dobrunjščico.

13. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

14. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.