Jedro

Če bi bil namreč uspeh vezan na pocenitev cene za neko obstoječo storitev (zavarovanje), bi šlo lahko za pocenitev tedaj, če bi bila ponujena storitev enake kvalitete in cenejša. Sicer morebitna nižja cena za novo ponujeno storitev ne bi bila pocenitev prejšnje, temveč bi šlo pač za novo ponudbo za storitev drugačne kvalitete. Dodati velja, da je zavarovalna premija odvisna od zavarovalne vsote, pri čemer ni nujno, da vsakokratna zavarovalna vsota ustreza vrednosti zavarovane stvari. Posledice za tak primer določa 936. čl. ZOR.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Škofji Loki opr. št. Ig ... z dne .... Tako je odločilo zato, ker je presodilo, da je tožeča stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost, tožena stranka pa ne.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbenih trditev, češ da je bil uspeh tožene stranke (5. člen Pogodbe) vezan na ponudbo Zavarovalnice Triglav d.d.. Dosedanji dokazni postopek te trditve ni potrdil. Zlasti izpovedba zaslišane priče B.P. o tem ni bila prepričljiva. Če bi bilo plačilo za storitev tožeče stranke odvisno od ponudbe te zavarovalnice za leto 1997, ni logično, da bi bil razlog za predložitev pripravljenega načrta preureditve obstoječih zavarovanj tej zavarovalnici dolgotrajno poslovanje z njo, kot je izpovedala ta priča. Vendar se tožena stranka plačilu vtoževane terjatve ni upirala le s to trditvijo. Neizpolnitev obveznosti je opirala še na trditev, da ji je v "ponudbi" tožeča stranka zagotavljala zmanjšanje cene pri isti kakovosti zavarovanj. O tej trditvi v razlogih sodišča prve stopnje ni razlogov. Sodišče prve stopnje se potem, ko je ugotovilo, da niso resnične trditve tožene stranke, da je bilo dogovorjeno, da se uspeh tožeče stranke lahko odrazi le v morebitni ponudbi Zavarovalnice Triglav d.d., z razlago 5. člena Pogodbe o sodelovanju (v nadaljevanju Pogodba; v prilogi A 2) posebej ni ukvarjalo. Zato je sprejelo zaključno poročilo tožeče stranke (v prilogi A 10) in s tem trditev tožeče stranke, da je bil dogovorjeni "uspeh" dosežen.

Takšno izhodišče je po prepričanju pritožbenega sodišča preuranjeno.

Če bi bil namreč uspeh vezan na pocenitev cene za neko obstoječo storitev (zavarovanje), bi šlo lahko za pocenitev tedaj, če bi bila ponujena storitev enake kvalitete in cenejša. Sicer morebitna nižja cena za novo ponujeno storitev ne bi bila pocenitev prejšnje, temveč bi šlo pač za novo ponudbo za storitev drugačne kvalitete. Dodati velja, da je zavarovalna premija odvisna od zavarovalne vsote, pri čemer ni nujno, da vsakokratna zavarovalna vsota ustreza vrednosti zavarovane stvari. Posledice za tak primer določa 936. čl. ZOR.

Iz doslej razloženega sledi, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Podan je razveljavitveni razlog iz 355. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa.

V nadaljnjem postopku bo treba ugotoviti pomen besedila 5. člena Pogodbe. Pri tem naj sodišče upošteva ustaljena pravila razlage. Sporno določilo bi tako kazalo najprej umestiti v kontekst še drugih pogodbenih določil (zlasti 1. člen Pogodbe) in v kontekst korespondence, ki je tekla med pravdnima strankama pred sklenitvijo pogodbe. Dopisa tožeče stranke toženi z dne 19.6.1997 (v prilogi B 4) res ni moč šteti za ponudbo (prim. 1. odst. 32. čl. ZOR). Zato ta dopis tožeče stranke tudi ne veže kot ponudba. Upoštevati pa bi ga bilo treba pri razumevanju prevzetih obveznosti pravdnih strank v Pogodbi, sklenitev katere je temu dopisu sledila. Končno velja opozoriti na interpretacijska pravila ZOR (99. in 100. čl. ZOR). Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil uspeh tožeče stranke vezan na "pocenitev obstoječih zavarovanj" bo moralo ugotoviti, ali ponudbe zavarovalnic, na katere se sklicuje tožeča stranka, ustrezajo standardu kakovosti "obstoječih zavarovanj". Trditveno in dokazno breme glede te okoliščine je na strani tožeče stranke. Njen zahtevek temelji na pridobitvi pravice terjati izpolnitev nasprotne stranke, ta pa je odvisen od izpolnitve njene obveznosti po sporni pogodbi.

Dodati velja, da sprejem načrta preureditve zavarovanj v obravnavanem pogodbenem razmerju nima učinkov, ki mu jih je pripisalo sodišče prve stopnje. Nobene podlage ni, da bi sporno pogodbeno razmerje presojali po določilu 488. čl. ZOR. Predmet izpolnitve ni bil načrt za preureditev premoženjskih zavarovanj, temveč "pocenitev zavarovanj". Zato ne more iti niti za napake tega načrta, niti tožene stranke ne zadanejo posledice opustitve pravočasnega grajanja. V nadaljnjem postopku naj bo sodišče prve stopnje pozorno še na 3. tč. dopisa Zavarovalnice Triglav d.d. toženi stranki z dne 29. 10. 1997 (v prilogi B 5), ki ga doslej dokazno ni ovrednotilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.