Jedro

Z rokom iz prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE je zakonodajalec določil časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, torej rok za uveljavitev materialne pravice, in je zato ta rok materialni rok. Ker zakon ni določil, da se ta rok upošteva le na ugovor, gre za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica preneha.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Povzetek izpodbijanega sklepa:**

1. Tožeča stranka je na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOOPE) 18. 6. 2020 pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ ali prvostopenjski organ) vložila vlogo za delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. ZRSZ je 13. 7. 2020 na podlagi te vloge ter predloženih, posredovanih oziroma po uradni dolžnosti pridobljenih listin in podatkov izdal sklep o delnem povračilu izplačanih nadomestil plač, št. 11064-9981/2020-8 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), s katerim je tožeči stranki priznal pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem, napotenim na začasno čakanje na delo za obdobje, ki ga je tožeča stranka navedla v vlogi, vendar najdlje do 30. 6. 2020. Določil je, da se to delno povračilo izplača za enega delavca (A. A.), medtem ko za preostalih devet delavcev (B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H. in I. I.) tožeči stranki pravice do povračila izplačila nadomestila plač ni priznal. V nadaljevanju izreka izpodbijanega sklepa je ZRSZ opredelil način izvršitve priznanega delnega povračila izplačanih nadomestil plač za enega delavca ter obveznosti tožeče stranke v zvezi s tem, določil pa še, da pritožba ne zadrži izvršitve in da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. Prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnjuje, da lahko na podlagi prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE vlagatelj uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Ugotavlja, da je tožeča stranka devet delavcev na čakanje na delo napotila 1. 6. 2020, vlogo za priznanje delnega povračila pa vložila šele 18. 6. 2020. Prvostopenjski organ je tožečo stranko 8. 7. 2020 pozval k dopolnitvi vloge oziroma uskladitvi seznama delavcev, kar je tožena stranka z vlogo z dne 9. 7. 2020 tudi storila in v njej navedla razloge za zamudo roka, vendar pa prvostopenjski organ zaključuje, da iz vsebine dopolnitve vloge niso razvidni taki razlogi, zaradi katerih bi ZRSZ lahko sprejel drugačno odločitev.

**Povzetek drugostopenjske odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:**

3. Tožeča stranka je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložila pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju drugostopenjski organ) zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločitve drugostopenjski organ pojasnjuje, da je za odločitev bistveno, ali je tožeča stranka vlogo v delu, v katerem je uveljavljala delno povračilo nadomestila plače za devet delavcev za obdobje začasnega čakanja na delo od 1. 6. do 30. 6. 2020, vložila pravočasno. Sklicuje se na določbo prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE, ki zahteva, da je vloga z zahtevkom za delno povračilo nadomestila plače vložena v roku osmih dni od pričetka začasnega čakanja na delo. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da se je obdobje začasnega čakanja na delo za devet delavcev tožeče stranke pričelo 1. 6. 2020, tožeča stranka pa je zahtevek vložila 18. 6. 2020, torej po izteku osmih dni. Drugostopenjski organ ne more upoštevati trditev tožeče stranke, da vloge ni mogla oddati pred 18. 6. 2020. Take vloge elektronsko sicer res ni bilo mogoče oddati prej kot dne 3. 6. 2020, ko je ZRSZ na Portalu za delodajalce omogočil elektronsko oddajanje zahtevkov, čeprav so imeli delodajalci možnost, da so delavce napotili na začasno čakanje na delo že s 1. 6. 2020. Ob upoštevanju dejstva, da elektronska oddaja vlog do 3. 6. 2020 ni bila mogoča, drugostopenjski organ meni, da je treba vlagateljem zahtevkov zagotoviti zakonsko določeno efektivno trajanje osemdnevnega roka za oddajo vlog, to je do vključno 11. 6. 2020. Kljub temu pa je vloga tožeče stranke prepozna, saj jo je oddala šele 18. 6. 2020. Drugostopenjski organ še navaja, da ne more slediti trditvam tožeče stranke, da portal ni deloval do 18. 6. 2020, saj tožeča stranka za to svojo trditev ni predložila nobenega relevantnega dokaza, prav tako tudi ne navedb o ugodnejši obravnavi delodajalcev po določbah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), saj je ta zakon urejal pravice do povračila izplačanih nadomestil plače za obdobje od 13. marca do 31. maja 2020. Roki v tem zakonu so bili namreč urejeni drugače od rokov, ki jih določa za zadevo relevanten ZIUOOPE.

**Povzetek tožbenih navedb in ugovorov:**

4. Tožeča stranka je zoper odločitev tožene stranke vložila tožbo v upravnem sporu, s katero sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne ZRSZ v ponovni postopek, tožena stranka pa naj ji povrne stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po tem, ko strnjeno povzame vsebino izpodbijanega sklepa in drugostopenjske odločbe, tožeča stranka navaja, da je delavce na začasno čakanje napotila dne 1. 6. 2020 in izpostavlja, da je drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločitve pojasnil, da tega dne vloge za delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem ni bilo mogoče oddati, oziroma da je nesporno ni bilo mogoče oddati do 3. 6. 2020. Tožeča stranka pa vloge, kljub trudu in večkratnim poskusom, ni mogla oddati vse do 18. 6. 2020, kar vse je pojasnila že med postopkom tožene stranke. Portal ZRSZ namreč vse do tega dne ni deloval. Tožeča stranka je tako vlogo poskusila oddati 4. 6., 8. 6., 10. 6. in 12. 6. 2020, večkrat tudi 18. 6. 2020, kar vse lahko potrdi priča J. J., potrjuje pa jo tudi listinska dokumentacija. Zmotna je navedba tožene stranke, da tožeča stranka ni dokazala, da portal ni deloval, saj negativnega dejstva ni mogoče dokazati, poleg tega pa je dokazno breme na ZRSZ, da dokaže, da je portal deloval. Tožeča stranka torej vloge ni mogla oddati pred 18. 6. 2020 zaradi objektivnih razlogov, česar tožena stranka v postopku ni ovrgla in je bilo dejansko stanje o tem napačno ugotovljeno. Glede prekluzivnosti roka prihaja tožena stranka sama s sabo v nasprotje, saj po eni strani navaja, da je 8 dnevni rok iz prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE prekluziven, nato pa trdi, da se je rok zaradi nedelovanja portala podaljšal do 11. 6. 2020. 5. Tožeča stranka je k oddaji vloge pristopila s skrbnostjo, kar potrjuje tudi elektronska korespondenca, ki jo je tožeča stranka na ZRSZ naslovila dne 4. 6. 2020. V elektronskem sporočilu je tožeča stranka navedla, da je desetim osebam dodelila čakanje na delo in da bo to prijavila v drugi vlogi. ZRSZ bi moral to pisanje šteti kot vlogo za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo in jo tako tudi obravnavati, tožečo stranko pa pozvati k dopolnitvi nepopolne vloge. Četudi je ZRSZ prejem tega elektronskega sporočila tožeče stranke potrdil, o tej vlogi ni odločal, kar pomeni, da je kršil določbe postopka, drugostopenjski organ pa se o tem ni izrekel, kar vse pomeni, da odločitev ni bila obrazložena v skladu z določbo 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

6. Namen ZIUOOPE je omilitev in odprava posledic epidemije za državljane in gospodarstvo in je v tej luči treba presojati tudi obravnavano zadevo. Ker težave z vlaganjem vlog priznava tudi tožena stranka, je treba po prepričanju tožeče stranke določbo 30. člena ZIUOOPE razlagati tako, da se delodajalcem prizna pravica do nadomestila povračila za čas najmanj 8 dni pred oddajo vloge, če že ne način, da lahko delodajalci oddajo vloge do 30. 6. 2020. ZRSZ je v obravnavani zadevi kršil tudi določbo petega odstavka 30. člena ZIUOOPE, saj bi moral o vlogi tožeče stranke odločiti v roku 15 dni, ne pa da je poziv za dopolnitev vloge tožeči stranki poslal 8. 7. 2020, izpodbijani sklep pa je bil izdan šele 25 dni po tem, ko je tožeča stranka oddala svojo vlogo.

**Povzetek odgovora tožene stranke na tožbo :**

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, sodišču pa predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Po tem, ko povzame vsebino svoje odločitve in tožbe, navaja, da je zakonodajalec z ZIUOOPE predvidel izključno elektronsko vlaganje vlog za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve delavcev na začasno čakanje na delo. Ker je bilo delodajalcem vlaganje vlog omogočeno šele 3. 6. 2020 in je tožena stranka sprejela stališče, da se vlagateljem zagotovi zakonsko določeno efektivno trajanje 8 dnevnega roka za oddajo vlog v celoti, to pomeni, da so se kot pravočasne obravnavale vloge, ki so jih delodajalci oddali do 11. 6. 2020. Vloge so lahko delodajalci oddajali tako med delavnikikot tudi v dela prostih dneh.

8. Tožena stranka navaja, da tožeča stranka tožbi ni priložila nobenega dokaza, da naj portal za oddajo vlog ne bi deloval vse do 18. 6. 2020. Gre za pavšalne navedbe. Drugostopenjski organ je pri prvostopenjskem organu pridobil dodatne podatke v zvezi z delovanjem portala v relevantnem obdobju ter v tabeli predstavlja število vlog, ki so bile prejete na portal v času od 3. 6. do 18. 6. 2020. Ti podatki kažejo, da so delodajalci preko portala lahko vlagali vloge vse od dneva vzpostavitve možnosti oddaje elektronskih vlog dalje, tudi ob vikendih, prav tako ni bilo zabeleženih posebnih motenj ali zaustavitev sistema. Tožena stranka še poudarja, da elektronskega sporočila tožeče stranke z dne 4. 6. 2020 ni mogoče šteti kot vloge, vložene na podlagi prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE, saj to sporočilo ne obsega zahtevka za dodelitev materialne pravice, pač pa je tožeča stranka ZRSZ zgolj posredovala podatke o delavcih, napotenih na delo po skrajšanem delovnem času ter ga obvestila, da bo naknadno vložila drugo vlogo. Toženi stranki torej ni mogoče očitati procesnih kršitev v postopku.

**Povzetek prve pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 14. 6. 2023:**

9. Tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi vztraja pri tožbi in tožbenih ugovorih, ki jih strnjeno ponavlja. Navaja še, da svoje navedbe dokazuje s presonalnimi dokazi, kot so predlagani v tožbi, predlagane priče pa bodo lahko potrdile nedelovanje portala. 8 dnevni rok ni bil podaljšljiv, vendar pa je tožena stranka kljub temu posamezne delodajalce, ki so bili z oddajo vloge uspešni do 11. 6. 2020, obravnavala neenako glede na druge, ki jim to ni uspelo, kar je kršitev ustavnih pravic ter načela zakonitosti, enakosti in enakega varstva pravic.

**Povzetek prve pripravljalne vloge tožene stranke z dne 20. 6. 2023:**

10. Tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi smiselno povzema vsebino odgovora na tožbo in prereka navedbe tožeče stranke, da vloge za priznanje pravice do povračila izplačanega nadomestila plače za devet delavcev, ki so bili napoteni na začasno čakanje na delo, ni mogla vložiti pravočasno zaradi domnevnega nedelovanja informacijskega sistema. Dne 17. 2. 2023 je ZRSZ pripravil pregled števila vlog, iz katerega izhaja, da je Portal za delodajalce v spornem obdobju, to je med 3. in 18. 6. 2020, deloval brez težav, saj je bilo oddanih preko 10.000 vlog, kar v tabeli predstavlja s številom oddanih vlog po dnevih in urah. Podatki so bili pridobljeni iz podatkovnega strežnika.

11. Predstavljeni podatki po navedbah tožene stranke kažejo, da je bilo vlogo v spornem obdobju mogoče vložiti. Kolikor portal morebiti v trenutku vložitve vloge zaradi prezasedenosti trenutno ni deloval, je bila tožeča stranka dolžna poskusiti vlogo vložiti kasneje, česar pa očitno ni storila in v predmetnem postopku tudi ni izkazala, da bi vlogo poskusila vložiti večkrat in da je bila pri tem neuspešna. Zamuda roka pri oddaji vloge ima predpisano posledico, to je zavrnitev prepozno vložene vloge. Kolikor bi tožeča stranka vlogo poskusila vložiti, pa ji sistem tega ne bi omogočal, bi lahko kot vsak skrben vlagatelj za dokazovanje tega dejstva naredila "print screen" neuspelega poskusa. Na tak način se namreč običajno izkazuje in dokazuje nedelovanje elektronskega portala, dokazovanje s pričami pa po prepričanju tožene stranke ne more imeti dokazne vrednosti. Nerelevanten je tudi predlagani dokaz o elektronski korespondenci tožeče stranke z dne 4. 6. 2020, da bo vlogo oddala naknadno, saj ne dokazuje nedelovanja sistema.

**Povzetek navedb strank na naroku za glavno obravnavo dne 21. 6. 2023:**

12. Na prvem naroku za glavno obravnavo dne 21. 6. 2023 sta obe stranki vztrajali pri svojih dotedanjih stališčih. Pooblaščenec tožeče stranke je še navajal, da gre pri tabelah iz prve pripravljalne vloge tožene stranke le za njene navedbe, ki jih tožeča stranka prereka kot neresnične in dokazano nepodprte ter kot navedbe, ki niso dokaz. Tožeča stranka je večkrat dnevno v več že izpostavljenih dnevih skušala oddati vlogo, a je bila pri tem neuspešna, saj ji portal ni omogočil oddaje. Glede na navedbe tožene stranke je očitno, da portal ni deloval zaradi prezasedenosti in poudarja, da gre pri nezmožnosti oddaje vloge za negativno dejstvo, ki ga tožeča stranka ni dolžna dokazovati. Navedbe tožene stranke, da bi lahko tožeča stranka naredila "print screen" ob neuspelih poskusih oddaje vloge, so najmanj neutemeljene, če že ne neprimerne, pavšalno pa tudi njeno zatrjevanje, da na tak način vlagatelji običajno dokazujejo nedelovanje portala.

**Povzetek druge pripravljalne vloge tožene stranke z dne 21. 8. 2023:**

13. Tožena stranka v drugi pripravljalni vlogi navaja, da iz odgovora ZRSZ, ki je bil sodišču poslan na njegovo zahtevo, izhajajo dejstva in okoliščine, ki pojasnjujejo zagotovitev tehničnih pogojev za pravočasno vložitev vloge za priznanje pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plač in izkazane aktivnosti tožeče stranke v zvezi s tem. Portal je v spornem obdobju deloval, delodajalci o nezmožnosti oddaje e-vlog niso poročali, prav tako v spornem obdobju o čem takem ni poročala tožeča stranka. Tožena stranka v nadaljevanju povzema vsebino odgovora ZRSZ in pojasnjuje, da je pomembno, da je bila javnost o možnosti vložitve vlog obveščena. Obvestilo za javnost je bilo na spletni strani ZRSZ objavljeno 3. 6. 2020, dne 12. 6. 2020 pa so bili delodajalci dodatno še obveščeni o tem, da morajo v primeru vrnitve delavcev na delo o tem poročati ZRSZ. V obvestilih za javnost je bila navedena tudi brezplačna telefonska številka Kontaktnega centra, pri katerem so strokovni delavci delodajalcem vsak delovni dan zagotavljali tehnično pomoč pri oddaji in dopolnitvi vlog preko Portala za delodajalce in reševali druga aktualna vprašanja uporabnikov. ZRSZ ne beleži, da bi tožeča stranka poročala o motnjah pri dostopu do Portala oziroma pri vložitvi vloge. Tožeča stranka je 4. 6. 2020 ob 16.08 uri na ZRSZ poslala e-sporočilo, da pošilja obvestilo o napotitvi delavcev na skrajšani delovni čas, kar obenem pomeni, da je bila seznanjena z možnostjo oddaje vloge tudi za začasno čakanje na delo, vendar pa morebitnih tehničnih težav pri oddaji vloge ni navajala. Druge komunikacije s tožečo stranko ZRSZ ne beleži. 14. Tožeča stranka je tehnične težave prvič navajala šele po prejemu poziva ZRSZ k dopolnitvi obravnavane vloge, s katerim je bila seznanjena, da je njena vloga za 9 delavcev vložena po poteku 8 dnevnega roka za njeno vložitev. Tožeča stranka se je sicer na Portal za delodajalce registrirala dne 30. 9. 2008 z enim in nato dne 30. 3. 2020 še z drugim elektronskim naslovom. ZRSZ od takrat dalje ni zabeležil telefonskega klica s telefonske številke, ki jo je tožeča stranka navedla kot kontaktno številko na vlogi, prav tako tudi ne nobenega elektronskega sporočila. Je pa tožeča stranka v času od 17. 4. do 26. 5. 2020 preko Portala uspešno oddala tri vloge po predhodnih interventnih zakonih.

**Povzetek druge pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 28. 8. 2023:**

15. Tožeča stranka navaja, da iz vlog tožene stranke nesporno izhaja, da portal ni deloval najmanj do 3. 6. 2020 do 10.00 ure. V zvezi z odgovorom ZRSZ na poizvedbe sodišča meni, da gre za enostranski prikaz okoliščin, s katerimi tožena stranka sama potrjuje svoje navedbe in gre zato za neverodostojen dokaz, ki mu sodišče ne sme pokloniti vere. Sodišče namreč ne more kot dokaz upoštevati pojasnil organa, katerega odprava odločbe se zahteva, saj bi to predstavljalo kršitev ustavnih pravic tožeče stranke.

16. Iz navedb tožene stranke in iz odgovora ZRSZ izhaja, da je tožena stranka delodajalce obravnavala neenako, ne da bi za to imela pravno podlago. Četudi bi sledili navedbam tožene stranke o tem, da portal ni deloval le prve tri dni roka, je dejstvo, da je tožena stranka s tem, ko je kot pravočasne štela vloge, ki jih je prejela v času do vključno 11. 6. 2020, samovoljno podaljšala rok za oddajo za tri dni. Ostalih vlog ni upoštevala, s čimer je kršila načelo enakosti in s tem tožečo stranko neenako obravnavala v primerjavi z ostalimi delodajalci, ki so zakonski rok zamudili do tri dni.

17. Tožeča stranka je svojo vlogo lahko prvič uspešno oddala šele dne 18. 6. 2020, česar enostranske navedbe iz odgovora ZRSZ ne morejo spremeniti. Navedbe ZRSZ ne morejo ovreči trditve tožeče stranke, da je bila pri prehodnih poskusih oddaje vloge neuspešna zaradi nedelovanja portala. Poudarja, da trditve tožene stranke, da so številni delodajalci vloge oddajali uspešno in da je portal deloval brez motenj, niso nesporne. Enako velja za navedbe o tem, da tožnica napak ni javila toženi stranki in da tudi ni bilo prijav drugih uporabnikov, kar naj bi potrjevalo, da je portal deloval. Gre za pavšalne navedbe, ki niso preverljive.

**Povzetek navedb strank na naroku za glavno obravnavo dne 20. 9. 2023:**

18. Na naroku za glavno obravnavo 20. 9. 2023 sta obe stranki vztrajali pri svojih stališčih in dokaznih predlogih. Pooblaščenec tožeče stranke je navajal, da tožena stranka, razen, da je podala nepreverljive in neresnične navedbe o delovanju portala, v ničemer ni izkazala njegovega neprekinjenega delovanja, niti ni podala ustreznih dokaznih predlogov, ki bi to dokazovali. Meni, da je tožena stranka dokazni predlog za zaslišanje K. K. predlagala prepozno, saj bi morala že do konca prvega naroka za glavno obravnavo podati decidiran in substanciran dokazni predlog, prav tako bi morala tudi navesti, kdo je oseba, ki bi lahko pričala v zadevi, saj gre za pri njej zaposleno uslužbenko. Pooblaščenka tožene stranke je takemu stališču pooblaščenca tožeče stranke oporekala in navajala, da je bil njen predlog za zaslišanje priče vložen pravočasno, glede imena priče pa se je tožena stranka na prvem naroku le zavezala, da ga bo sodišču sporočila naknadno, kar je tudi storila.

**Dokazi, ki jih je sodišče izvedlo v dokaznem postopku:**

19. Sodišče je v dokaznem postopku izvedlo dokaze z vpogledom: (-) v listine upravnega spisa (katerih sestavni del so tudi izpodbijani sklep, pritožba tožeče stranke zoper izpodbijani sklep, odločba drugostopenjskega organa, vloga tožeče stranke z dne 9. 7. 2020, elektronsko sporočilo s prilogami, poslano s strani ... na ... ter potrditev ZRSZ o prejemu vloge); (-) v pregled števila vlog za priznanje pravice do delnega povračila nadomestila plače po ZUIOOPE, prejetih na Portal za delodajalce v obdobju 3. 6. do 18. 6. 2023, ki ga je sestavil ZRSZ dne 17. 2. 2023; (-) v pisno izjavo J. J. z dne 2. 2. 2023; (-) v tabelo o oddanih vlogah po urah, ki jo je predložila tožena stranka v pripravljalni vlogi; (-) v eStoritvezrsz-portalzadelodajalce; (-) v odgovor ZRSZ na poizvedbe sodišča o delovanju portala za delodajalce in motnjah pri delovanju portala št. 11064-9981/2020-25 z dne 7. 7. 2023; (-) v obvestilo ZRSZ z dne 3. 6. 2020 - Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa; ter z zaslišanjem zakonite zastopnice tožeče stranke L. L. Dokazna predloga za zaslišanje J. J. in K. K. je sodišče zavrnilo kot nepotrebna, kar bo natančneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve.

**K točki I izreka:**

20. Tožba ni utemeljena.

21. ZIUOOPE je določal začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 za gospodarstvo, javne finance in področja gradnje objektov (1. člen ZIUOOPE). Kot enega od ukrepov je predvidel ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga je lahko uveljavljal vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ni mogel zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen v primerih, določenih s tem zakonom (prvi odstavek 24. člena ZIUOOPE). Ukrep je stopil v veljavo 1. 6. 2020, delodajalci pa so lahko napotili posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 30. 6. 2020 (25. člen ZIUOOPE).

22. Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je ZIUOOPE uredil v 30. členu. Delodajalec je lahko uveljavil pravico do povračila izplačanih nadomestil plač po ZIUOOPE z vlogo, ki jo je vložil v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. junija 2020. Vlogi je moral delodajalec priložiti oceno upada prihodkov ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

23. Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka devet delavcev, za katere je tožena stranka z izpodbijanim sklepom zavrnila njen zahtevek za delno povračilo plač, ki so jim bile izplačane za začasno čakanje na delo (za delavce B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H. in I. I.), napotila na čakanje na delo 1. 6. 2020. Dne 4. 6. 2020 je tožeča stranka iz elektronskega naslova ... na naslov ... poslala elektronsko sporočilo, da je dne 29. 5. 2020 16 zaposlenim delavcem odredila delo v skrajšanem delovnem času. Navedla je še, da je, ker se je zakon spremenil čez vikend, desetim osebam s spremembo z dne 2. 6. 2020 odredila čakanje na delo na domu in jih bo prijavila v drugi vlogi za čakanje na delo. Elektronskemu sporočilu je priložila več prilog, šlo pa je za sezname delavcev, ki so delali v skrajšanem delovnem času. ZRSZ je s povratnim sporočilom istega dne potrdil prejem elektronskega sporočila tožeče stranke glede odreditve skrajšanega delovnega časa delavcem ter jo seznanil, da je njegov elektronski naslov, na katerega je tožeča stranka poslala svoje sporočilo, namenjen izključno hrambi obvestil, navedel pa še elektronski naslov in telefonsko številko za morebitna dodana vprašanja.

24. Med strankama ni sporno, da je bilo mogoče vlogo, s katero so delodajalci pri ZRSZ uveljavljali delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo, vlagati le elektronsko preko Portala za delodajalce. Iz podatkov tega portala (eStoritvezrsz-portalzadelodajalce) je razvidno, da lahko do portala dostopajo in vanj vlagajo vloge le registrirani delodajalci. To, da je bila tožeča stranka v času oddaje sporne vloge ustrezno registrirana za dostop do Portala za delodajalce, med strankama prav tako ni sporno.

25. Iz obvestila ZRSZ z dne 3. 6. 2020 (Povračilo nadomestila plače za začasno čakanje in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa) izhaja, da je bilo vloge za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo mogoče oddajati preko Portala za delodajalca šele od 3. 6. 2020 dalje, čeprav so lahko delodajalci delavce napotili na začasno čakanje na delo že s 1. 6. 2020 (kar velja tudi za devet prej navedenih delavcev tožeče stranke). Temu pritrjuje tudi tožena stranka, ki je pojasnila, da je bil sistem za oddajo vlog vzpostavljen šele z dnem 3. 6. 2020 in da zato vlog med 1. 6. in 3. 6. 2020 ni bilo mogoče oddajati. Enako to izhaja tudi iz Odgovora ZRSZ na poizvedbo sodišča glede delovanja informacijske podpore za izvajanje ukrepa povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa po ZIUOOPE št. 11064-9981/2020-25 z dne 7. 7. 2023 (v nadaljevanju Odgovor ZRSZ). ZRSZ je v Odgovoru še navedel, da je bila naslednjega dne, to je 4. 6. 2020, brez prekinitve delovanja Portala za delodajalce objavljena izboljšana verzija aplikativnega orodja, s katero se je odpravila napaka, ki se je pojavljala priložnostno zaradi dolžine tipov posameznih dokumentov, ki so jih delodajalci prilagali svojim vlogam (peta alineja v razdelku Delovanje spletnih orodij Zavoda in Portala za delodajalce v Odgovoru ZRSZ). Pojasnil je še (četrta alineja istega razdelka), da so zamik pri možnosti za oddajo vlog upoštevali tako, da so delodajalcem, ki so napotili delavce na začasno čakanje na delo v dneh 1., 2. ali 3. 6. 2020, zagotovili pravico do zakonsko določenega roka za vložitev vloge (to je osem dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo) in zato kot pravočasne šteli vse vloge, ki so bile preko Portala za delodajalce elektronsko vložene do vključno 11. 6. 2020 (v osmih dneh, računano od vključno 4. 6. 2020 dalje).

26. Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka vlogo za delno povračilo izplačanih plač devetim prej navedenim delavcem, ki jih je 1. 6. 2020 začasno napotila na čakanje na delo, vložila 18. 6. 2020, torej po izteku osemdnevnega roka za vložitev vloge po prvem odstavku 30. člena ZIUOOPE. Tožeča stranka trdi, da je vlogo oddala 18. 6. 2020 zato, ker je pred tem dnem preko Portala za delodajalce kljub večkratnim poskusom ni uspela oddati, saj portal ni deloval. Sodišče je zato moralo odgovoriti na vprašanje, ali je bila tožeči stranki dana možnost za pravočasno oddajo vloge za uveljavljanje delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo in s tem na vprašanje, ali je bila odločitev tožene stranke, ki je njeno vlogo, oddano 18. 6. 2020 štela za prepozno in jo zavrnila, utemeljena in zakonita.

27. Tožena stranka zatrjuje, da je Portal za delodajalce omogočal oddaje vlog za uveljavljanje delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delu nemoteno od 3. 6. 2020 od 10.00 ure dalje, s tem da je bila 4. 6. 2020 nameščena izboljšana verzija aplikativnega orodja. To dokazuje s seznami oddanih vlog po dnevih v času od 3. 6. do 18. 6. 2020 (na tretji strani odgovora na tožbo in prvi strani prve pripravljalne vloge: 3. 6. 2020 oddanih 1.063 vlog, 4. 6. 2020 oddanih 1.790 vlog, 5. 6. 2020 oddanih 2.033 vlog, 6. 6. 2020 (sobota) oddanih 240 vlog, 7. 6. 2020 (nedelja) oddanih 217 vlog, 8. 6. 2020 oddanih 2.434 vlog, 9. 6. 2020 oddanih 743 vlog, 10. 6. 2020 oddana 301 vloga, 11. 6. 2020 oddanih 235 vlog, 12. 6. 2020 oddanih 265 vlog, 13. 6. 2020 (sobota) oddanih 12 vlog, 14. 6. 2020 (nedelja) oddanih 20 vlog, 15. 6. 2020 oddanih 214 vlog, 16. 6. 2020 oddanih 151 vlog, 17. 6. 2020 oddanih 153 vlog in 18. 6. 2020 oddanih 130 vlog) ter s seznami oddanih vlog po dnevih in po urah (prva pripravljalna vloga tožene stranke z dne 20. 6. 2023). Skupaj je bila v navedenem obdobju oddana 10.001 vloga (v razponu od najmanj 1 vloge pa do največ 282 vlog v času ene ure). Iz Odgovora ZRSZ izhaja, da od 4. 6. 2020, ko je ZRSZ prejel elektronsko sporočilo tožeče stranke (kot je opisano v 23. točki te obrazložitve), ni bila zabeležena nobena komunikacija ZRSZ s tožečo stranko. Dne 18. 6. 2020 je tožeča stranka oddala sporno vlogo in ZRSZ z elektronskim sporočilom obvestila o vpoklicu delavca na delo, kar pa je bilo vezano na vlogo podjetja iz predhodnega interventnega zakona. Glede na opisani Odgovor ZRSZ je sodišče zavrnilo dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje priče K. K., zaposlene pri ZRSZ, kot nepotreben, saj je ocenilo, da ne gre pričakovati, da bi predlagana priča, sicer po navedbah tožene stranke seznanjena s postopki in delovanjem aplikacije pri vlaganju zahtevkov za delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo, povedala kaj več od tega, kar je že zapisano v Odgovoru ZRSZ.

28. ZRSZ je po prejemu vloge tožeče stranke za delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo to s pozivom št. 11064-9981/2020-4 z dne 8. 7. 2020 seznanil, da njena vloga ni popolna ter jo pozval k uskladitvi. Navedel je, da je z vlogo tožeča stranka pravočasno uveljavljala zahtevo le za enega delavca, to je A. A., medtem ko je vloga za preostale delavce prepozna. Tožečo stranko je pozval, naj vlogo spremeni tako, da vanjo uvrsti le delavca A. A., preostalih 9 delavcev pa umakne s seznama. Tožeča stranka se je na poziv tožene stranke odzvala z odgovorom z dne 9. 7. 2020, v katerem je citirala določbe 7. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), 29. člen ZIUOOPE ter obvestilo ZRSZ delodajalcem z dne 3. 4. 2020. Navedla je, da je rok za oddajo vloge mogoče interpretirati na več različnih načinov in da je bila dotedanja praksa pri vlaganju vlog drugačna. Enako kot v tožbi je še zapisala, da vloge ni uspela oddati pravočasno zaradi preobremenjenosti portala. ZRSZ je po prejemu odgovora tožeče stranke dne 13. 7. 2020 izdal izpodbijani sklep. Tožeča stranka je izpostavila, da je tožena stranka s tem, ko je izdala izpodbijani sklep šele 13. 7. 2020, ravnala v nasprotju s petim odstavkom 30. člena ZIUOOPE, ki določa, da mora ZRSZ o vlogi za delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo odločiti v 15 dneh, vendar pa sodišče meni, da gre za instrukcijski rok, postavljen odločevalcu, in ne za rok, ki bi imel kakršnekoli posledice na uveljavljanje pravic delodajalcev iz ZIUOOPE, niti zaradi tega izpodbijani sklep ni nepravilen ali nezakonit. 29. Sodišče je glede okoliščin pri vlaganju vloge za povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delu zaslišalo zakonito zastopnico tožeče stranke L. L. Povedala je, da je v spornem obdobju pri tožeči stranki delala na področju osebnih dohodkov zaposlenih, skrbela pa še za razporejanje in napotovanje delavcev na začasno čakanje na delo v soglasju z vodjo proizvodnje. Vlagala je tudi vloge, s katerimi je družba uveljavljala zahteve za priznanje pravice za nadomestilo dohodkov delavcem, ki so bili napoteni na čakanje, med drugim tudi vlogo v predmetni zadevi. Dobro se še spomni, da je Državni zbor zasedal 28. 5. 2020, to je bilo na dan petka, in da v popoldanskem času v zvezi z napotovanjem delavcev na čakanje še ni bila sprejeta nobena odločitev, niti o tem ni bilo govora. Naslednjega dne, torej na dan sobote, je po tem, ko je videla kakšna je bila odločitev Državnega zbora, morala takoj odrediti in razporediti delo za vse delavce za čas celotnega tedna. Toženi stranki je o napotitvi delavcev na čakanje poslala elektronsko sporočilo, saj so morali tako ravnati tudi pri ukrepih PKP 1 in 2, vedno pa so bile težave v zvezi z oddajanjem teh sporočil. Sporno vlogo, s katero je tožeča stranka uveljavljala delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo, je večkrat skušala oddati preko portala. Prvič je to poskušala že na 1. 6. 2020, ko ni še nič delovalo, naknadno pa so dobili sporočilo, da bo oddaja mogoča kasneje. Vlogo je nato poskušala oddati še v naslednjih dneh, to je 3., 4. in 5. 6. 2020. Ne ve točno, kolikokrat je to poskušala, vsekakor pa večkrat v vsakem posameznem dnevu, nato pa enako poskušala še v dneh, ki so sledili. Ne ve, za koliko poskusov je šlo, vsekakor pa jih je bilo več in karkoli bi o tem rekla, bi sedaj le ugibala. V tem obdobju je šlo dobesedno za izredno stanje in za ogromno dela z ukrepi PKP 1 in 2, enako tudi z ukrepi PKP 3. Pri PKP 1 in 2 so bili zaradi težav z delovanjem sistema podaljšani roki za oddajo vlog tudi po mesec in več, le pri PKP 3 se je od te predhodne prakse odstopilo. Na dan 18. 6. 2020 je vlogo oddala brez težav. Njene poskuse oddaje vloge je videla J. J., misli da dne 4. 6. 2020, občasno tudi sodelavka G. G., sedaj ..., ki je sicer sedela za drugo mizo v pisarni, misli pa, da če ne drugega, je vsaj slišala njeno nerganje v zvezi z oddajo vloge. Ko je neuspešno oddajala vloge, do tega, da bi ob neuspelih poskusih od portala prejela kakršno sporočilo v zvezi s tem, ni uspela priti. Preverila je tudi delovanje svoje tehnične opreme, ki je delovala, in če bi bile s tem kakšne težave, navsezadnje ne bi mogla niti dostopati do portala. Pri vseh poskusil je najprej kliknila za vstop v portal, nato v portalu tam, kjer se oddajajo vloge. Na tem mestu jo je zablokiralo, stran je bila prazna in na njej pa izpisano nekaj v tem smislu, da ne deluje oziroma da dostop ni možen. Dlje od tega do 18. 6. 2020 ni uspela priti. Če bi vedela, da bo prišlo do tega, kar se je nato zgodilo, torej, da bo bila njihova vloga zavrnjena kot prepozna, bi s telefonom poslikala ekran ali naredila "print screen", vendar pa tega ni storila zato, ker so imeli enake težave tudi za PKP 1 in 2, vendar pa se je v teh primerih država odločila za podaljšanje roka. Njeno delo je bilo takrat zelo obširno, vlaganje vlog pa le del njenih opravil. Ko je ZRSZ poslala elektronsko sporočilo z dne 4. 6. 2020, ki je bilo predloženo tudi sodišču, je zapisala, da bodo delavci na začasnem čakanju na delo in da bo "uradno" vlogo oddala naknadno, danes pa ji je žal, da k temu ni dodala še tega, da portal ne deluje. Pojasnila je, da je iz predhodnih postopkov po PKP 1 in 2, ko so prav tako imeli težave z oddajanjem vlog, že vedela, da si, če si se takrat obrnil na ZRSZ ali na FURS, dobil napotilo na tehnično pomoč, in če si jo uspel priklicati, je bil njihov odgovor, da odpravljajo napake.

30. O tem, da je L. L. dne 4. 6. 2020 neuspešno poskusila vložiti vlogo na portalu ZRSZ, je v pisni izjavi z dne 2. 2. 2023 (to je dan pred vložitvijo tožbe v tej zadevi) navajala tudi J. J. Zapisala je, da ji je ob obisku tožeče stranke L. L. potožila, da portal ZRSZ za oddajo vloge za čakanje na delo ne deluje. Ponovno je L. L. poskusila vlogo oddati še pred njo in portal takrat ni deloval. Dodala je še, da je bilo v tem času oddajanje vlog iz naslova pomoči podjetjem ob epidemiji Covid-19 onemogočeno zaradi nedelovanja portalov, kar je povzročalo obilo nevšečnosti. Sodišče je, glede na vsebino opisane izjave, ki jo je sprejelo kot dokaz, zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje J. J. kot nepotreben, saj že iz vsebine izjave izhaja, kaj je J. J. videla pri tožeči stranki na dan 4. 6. 2020 glede oddajanja vloge za povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo preko Portala za delodajalce.

31. Sodišče se je pri odločanju v zadevi najprej opredelilo do narave roka osmih dni za vložitev vloge za delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo, računano od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, kot ga določa prvi odstavek 30. člena ZIUOOPE. S tem rokom je zakonodajalec določil časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, torej rok za uveljavitev materialne pravice, in je zato ta rok materialni rok. Ker zakon ni določil, da se ta rok upošteva le na ugovor, gre za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica preneha.1 Skladno s tem zato ni mogoče pritrditi stališču tožeče stranke, da bi bilo treba rok za oddajo vloge razlagati tako, da bi se delodajalcem priznala pravica do nadomestila povračila plač delavcem napotenih na začasno čakanje za delo za čas, ki traja od 8 dni pred oddajo vloge do 30. 6. 2020, če že ne na način, da bi lahko delodajalci vlogo lahko oddali do 30. 6. 2020. Že iz besedne razlage prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE namreč izhaja, da mora delodajalec pri uveljavljanju predmetne pravice oba roka (rok 8 dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo in skrajni rok za to napotitev) upoštevati kumulativno. Da je mogoče vlogo za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plač šteti kot pravočasno, mora biti torej vložena v roku osmih dni od dneva napotitve delavca na začasno čakanje na delo, obenem pa tudi najkasneje do 30. 6. 2020. Posledica zamude kateregakoli izmed obeh rokov je izguba uveljavljane pravice.2

32. Če je torej delodajalec po ZIUOOPE delavca s 1. 6. 2020 napotil na začasno čakanje na delo, bi moral vlogo za delno povračilo izplačanega nadomestila plač temu delavcu vložiti najkasneje do 9. 6. 2020. Nesporno pa je, da zaradi nedelovanja Portala za delodajalce oddaja vlog v času od 1. do 3. 6. 2020 do 10.00 ure ni bila mogoča. Tožena stranka je, kot pojasnjuje, zato kot pravočasno oddane vloge za delavce, ki so bili napoteni na začasno čakanje na delo s 1. 6. 2020 (enako 2. in 3. 6. 2020), štela vloge, ki so bile oddane do 11. 6. 2020 (to je v roku 8 dni računano od vključno 4. 6. 2020). Sodišče takega ravnanja tožene stranke ne vidi za kršitev načela zakonitosti, enakopravnosti in enakega varstva pravic, kot to zatrjuje tožeča stranka. Zakonodajalec je namreč predvidel izključno elektronsko oddajo vlog v 8 dnevnem roku od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar pa oddaja v tako določenem roku ni bila omogočena tistim delodajalcem, ki so delavce napotili na začasno čakanje na delo v času od 1. do 3. 6. 2020, to pa iz razlogov, ki so bili izključno na strani tožene stranke in ne na strani delodajalcev. Vsi delodajalci, ki so delavce napotili na začasno čakanje na delo v času od 1. do 3. 6. 2020, so bili v enakem položaju in obravnavani na enak način s tem, da je njihove vloge tožena stranka štela za pravočasne, če so bile vložene v roku 8 dni o pričetka delovanja portala, torej do 11. 6. 2020. Drugačno postopanje tožene stranke bi po prepričanju sodišča imelo za posledico, da bi bili ti delodajalci v slabšem položaju od delodajalcev, ki so delavce napotili na začasno čakanje na delo od 3. 6. 2020 dalje, saj so imeli ti delodajalci ob delujočem portalu na voljo 8 dni za vlaganje vlog, kot ga je določal zakon, medtem ko to delodajalcem, ki so delavce napotili na začasno čakanje pred tem dnem, to ne bi bilo zagotovljeno in bi zato v takem primeru lahko dejansko govorili o neenaki obravnavi.

33. Vlaganje vlog delodajalcev, ki so delavce napotili na začasno čakanje na delo s 1. 6. 2020 in so vloge nato oddali do 11. 6. 2020, ni primerljivo s predmetno zadevo, ko je tožeča stranka, ki je delavce napotila na začasno čakanje na delo s 1. 6. 2020, vlogo vložila šele dne 18. 6. 2020. Ker ne gre za enak primer, ni mogoče govoriti, da bi bila tožeča stranka neenakopravno obravnavana glede na delodajalce, ki so delavce napotili na čakanje s 1. 6 2020 in vloge vložili do 11. 6. 2020. V predmetni zadevi je moralo sodišče odgovoriti na vprašanje, ali je tožeča stranka izkazala, da ji vse do 18. 6. 2020 Portal za delodajalce ni omogočil oddaje vloge, s katero je uveljavljala delno povračilo izplačanih nadomestil plač devetim delavcem, ki jih je dne 1. 6. 2020 napotila na začasno čakanje na delo. Če bi se izkazalo, da tožeča stranka vse do 18. 6. 2020 te možnosti ni imela zaradi ovir pri delovanju portala, torej zaradi ovir na strani tožene stranke, bi po presoji sodišča lahko nastalo situacijo primerjali s tisto, ko portal dokazano ni deloval v času od 1. do 3. 6. 2020. 34. Sodišče na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov ugotavlja, da tožeča stranka ni izkazala, da portal v času od 3. 6. 2020 dalje ni deloval in da zato vse do 18. 6. 2020 ni uspela oddati vloge, s katero je uveljavljala delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. Podatki ZRSZ, ki jih je predložila tožena stranka, kažejo, da je bila v času od 4. 6. do 18. 6. 2020 oddana 10.001 vloga (tudi ob vikendih in tudi v nočnem času), kar dopušča razumno sklepanje, da je portal deloval. Tožeča stranka je sicer uveljavljala, da teh podatkov in Odgovora ZRSZ (ki je navajal, da je od 3. 6. 2020 od 10.00 ure dalje portal deloval nemoteno) sodišče ne bi smelo sprejeti kot verodostojen dokaz in mu ne bi smelo pokloniti vere, vendar pa sodišče takemu stališču tožeče stranke ne sledi. Gre za podatke državne inštitucije, sodišče pa ne vidi niti razloga niti motiva, da bi se sporočali neresnični podatki in zato posredovane podatke šteje kot verodostojen izkaz o delovanju portala v relevantnem obdobju. Ob tem sicer sodišče ne izključuje možnosti, da je bilo treba vlaganje vloge zaradi velikega števila vlog tudi ponoviti in zato ni našlo razloga, da ne bi verjelo zakoniti zastopnici tožeče stranke, da je večkrat poskušala neuspešno oddati vlogo, kar za en poizkus dne 4. 6. 2020 izkazuje tudi pisna izpoved J. J. Dejstvo pa je, da je zakonita zastopnica povedala zgolj to, da je večkrat (ni navedla kolikokrat) poizkušala oddati vlogo in da je bila oddaja vloge zgolj ena od njenih zadolžitev med drugimi nalogami. Neuspelih poskusov ni evidentirala (si jih, npr. zabeležila, poslikala ekran, naredila "print screen", ali kaj podobnega), o težavah pri oddaji vloge pa tudi ni obvestila ZRSZ niti preko elektronske pošte niti po telefonu, četudi je s kontaktnimi podatki razpolagala (kot izhaja iz potrditve ZRSZ o prejemu njenega elektronskega sporočila z dne 4. 6. 2020). Sodišče meni, da je bila na strani tožeče stranke, kot vlagateljice zahtevka, obveznost, da v primeru, če sprejem vloge trenutno ni bil uspešen, z vlaganjem nadaljuje do uspešne oddaje. Nenazadnje, seznam oddanih vlog po urah kaže, da je bilo ob določenih urah število oddaje vlog sicer res veliko, v drugih pa precej manjše, kar pomeni, da portal za vlaganje vlog ni bil ves čas zaseden do te mere, da vloge ne bilo moč oddati. Sklicevanje tožeče stranke, da je bilo ravnanje tožene stranke v primeru ukrepov po PKP 1 in 2 drugačno, saj da se je takrat rok za oddajo vlog podaljšal, medtem ko se v primeru PKP 3 ni, ne spremeni zaključka, da bi morala tožeča stranka vlogo, s katero je uveljavljala delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo, vložiti pravočasno. Ravnanje tožene stranke ob predhodnih ukrepih namreč ni relevantno za predmetni ukrep po ZIUOOPE, niti se tožeča stranka ne bi smela zanašati na potek postopkov, kot so se odvili po PKP 1 in 2. Nesporno je, da je tožeča stranka vlogo vložila prepozno, o zatrjevanih težavah pri vlaganju te vloge kot razlogu za prepozno oddano vlogo pa tožene stranke ni obveščala niti ni pri njej iskala napotkov glede oddaje.

35. Sodišče ne sledi tožeči stranki, da bi morala tožena stranka njeno elektronsko sporočilo z dne 4. 6. 2020 šteti kot vlogo, s katero je uveljavljala delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo in jo, če je bila nepopolna, pozvati k dopolnitvi. S tem elektronskim sporočilom je namreč tožeča stranka toženo stranko obveščala o 16 delavcih, ki so bili napoteni na delo po skrajšanem delovnem času. Navedla je še, da so desetim delavcem odredili čakanje na domu ter da jih bodo prijavili v drugi vlogi. Glede na to navedbo, torej da je tožeča stranka sama zapisala, da bodo delavce, ki jim je bilo odrejeno čakanje na delo, prijavili v drugi vlogi, je po prepričanju sodišča nesporno, da takega sporočila ni mogoče šteti za vlogo, s katero bi tožeča stranka uveljavljala pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo.

36. Ob upoštevanju vsega navedenega sodišče zaključuje, da je bila odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena na zakonu. Skladno s tem je zato tožbo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

**K točki II izreka:**

37. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Kerševan, Androjna: Upravno procesno pravo, GV založba, Ljubljana 2017, str. 196. 2 Prim: sodbi Upravnega sodišča I U 584/2021, I U 640/2021.