Jedro

Če zaradi organizacijsko-tehničnih predpisov sodišče en izvršilni postopek vodi v dveh različnih spisih, to dejstvo samo po sebi ne zahteva, da pooblaščenec stranke svojo upravičenost za zastopanje izkaže v vsakem spisu s samostojnim pooblastilom. Če pa sodišče kljub temu pooblaščenca pozove k predložitvi novega pooblastila in pooblaščenec novo pooblastilo pravočasno vloži v spi, ki se vodi pod opravilno številko kot je navedena na sklepu o dovolitvi izvršbe, mora sodišče šteti, da je pooblaščenec svojo obveznost po pozivu izpolnil.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Dolžnik je dolžan povrniti upniku 112,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v 15 dneh od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe.

Proti takšni odločitvi se je pritožil upnik zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. in 3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi je navajal, da je sodišče prve stopnje upnikovega pooblaščenca s sklepom, ki mu je bil vročen dne 05.02.2007, pozvalo, naj v roku 8 dni predloži pooblastilo za zastopanje in da je upnikov pooblaščenec takšno pooblastilo predložil sodišču dne 09.02.2007, kar izhaja iz dopisa z dne 09.02.2007 in potrdila o oddaji pošiljke. Na dopisu pa je pooblaščenec upnika navedel opravilno številko kot na predlogu za nadaljevanje izvršbe tj. I 2005/1887. Predlagal je, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in postopek izvršbe nadaljuje.

Pritožba je utemeljena.

V predmetni izvršilni zadevi je bila s sklepom z dne 30.11.2005, opr. št. I 2005/01887 na predlog upnika zoper dolžnika dovoljena izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 22.11.2006. Dne 13.12.2006 pa je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom tj. rubežem, cenitvijo in prodajo nepremičnin. Ta predlog je sodišče prve stopnje izločilo iz spisa I 2005/01887 in ga vpisalo v In vpisnik pod opr. št. In 2006/00369 (listna številka 19 spisa I 2005/01887). Nadalje je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26.01.2007 upnikovemu pooblaščencu naložilo, da mora v 8 dneh sodišču predložiti pooblastilo, ker bo sodišče sicer njegov predlog zavrglo. Ta sklep je bil upnikovemu pooblaščencu vročen 05.02.2007, dne 12.02.2007 pa je na prvostopenjsko sodišče prispela vloga upnikovega pooblaščenca skupaj s pooblastilom za zastopanje, ki je bila poslana s priporočeno poštno pošiljko dne 09.02.2007. Kljub temu je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je upnikov predlog zavrglo iz razloga, ker upnik ni pravočasno predložil pooblastila za zastopanje. Upnikove pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje, so torej utemeljene. Do tega pa je prišlo zaradi tehničnega poslovanja sodišča, ki ga določajo organizacijski predpisi tj. Sodni red. Čeprav Sodni red v II. odstavku 300a. člena določa, da sodišča izvršilne zadeve, v katerih je predlagana izvršba na nepremičnine (ne glede na to, ali so poleg tega izvršilnega sredstva predlagana še druga sredstva ali pa le prodaja nepremičnin), vpisujejo v vpisnik z oznako In, gre vendarle za en sam izvršilni postopek, ki se je začel z vložitvijo upnikovega predloga za izvršbo. Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in na nove predmete izvršbe, ki ga je upnik vložil v skladu s III. odstavkom 34. člena ZIZ, pomeni le razširitev že začete izvršbe. Če zaradi organizacijsko-tehničnih predpisov sodišče en izvršilni postopek vodi v dveh različnih spisih, to dejstvo samo po sebi ne zahteva posebnega pooblastila. Če pa sodišče kljub temu pooblaščenca pozove k predložitvi novega pooblastila in pooblaščenec novo pooblastilo pravočasno vloži v spis, ki se vodi pod opravilno številko kot je navedena na sklepu o dovolitvi izvršbe, mora sodišče šteti, da je pooblaščenec izpolnil svojo obveznost po pozivu. Ker je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje, je posledično tudi nepravilno uporabilo materialno pravo in predlog za nadaljevanje izvršbe neutemeljeno zavrglo.

Upnikova pritožba je tako utemeljena, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Ker so upnikovi pritožbeni stroški bili potrebni za izvršbo, mu jih je dolžnik dolžan povrniti (člen 38/V ZIZ). Ti stroški znašajo 112,00 EUR, predstavlja pa jih nagrada pooblaščencu za sestavo pritožbe v višini 200 odvetniških točk povečanih za 20% DDV in za 2% materialnih stroškov, kar je vse v skladu z veljavno Odvetniško tarifo. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR pa znaša to 111,996 oziroma 112,00 EUR. Pritožbeno sodišče upniku ni priznalo priglašenega stroška sodne takse, saj ga ni določno opredelil, v spisu pa tudi ni izkazano, da bi upniku tak strošek nastal. Pritožbeno sodišče dolžniku ni naložilo v plačilo tudi zakonskih zamudnih obresti od pritožbenih stroškov, saj le-teh upnik ni zahteval.