Jedro

Ker je bila sodba pravilno vročena toženčevemu pooblaščencu, okoliščina, da je toženec za sodbo izvedel šele kasneje, na tek pritožbenega roka ni vplivala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženca nerazdelno dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 1.350.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Proti tej sodbi sta se pritožila tožeča in druga tožena stranka.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Pritožbo druge tožene stranke pa je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno.

Sodišče druge stopnje je pritožbo druge tožene stranke zoper ta sklep zavrnilo. Obe sodišči ugotavljata, da je pooblaščenec drugega toženca prejel sodbo prve stopnje dne 22.5.1998, drugi toženec pa je vložil pritožbo dne 26.6.1998, torej po preteku pritožbenega roka. Sodišče druge stopnje je glede na pritožbene navedbe še dodalo, da zatrjevana odpoved pooblastila toženčevega tedanjega pooblaščenca sodišču ni bila sporočena.

Proti temu sklepu vlaga druga tožena stranka revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. 11. in 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku/99 in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je dne 31.3.1992 vložila nasprotno tožbo, o kateri sodišče še ni odločilo. Meni, da je treba sodbe strankam vročati osebno. V tej zadevi sodišče ni ravnalo tako. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. in 11. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku/99. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep (v reviziji napačno: "sodbo") razveljavi.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku/77).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999, je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Drugega toženca je na podlagi pooblastila z dne 30.3.1992 (l. št. 18 spisa) v tej pravdi zastopal odvetnik E. D.. Zatrjevane odpovedi ali preklica pooblastila (99. člen ZPP) odvetnik in toženec sodišču nista sporočila. Zato je bila sodba pravilno vročena toženčevemu pooblaščencu (prvi odstavek 138. člena ZPP). Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi povratnice pri l. št. 128 spisa ugotovili, da je odvetnik sodbo prejel dne 22.5.1998. Petnajstdnevni rok za pritožbo (348. člen ZPP) je pričel teči dne 23.5.998 (drugi odstavek 112. člena ZPP) in je potekel 8.6.1998, ker je bila 7.6.1998 nedelja. Pritožba, ki jo je druga tožena stranka vložila dne 26.6.1998, je prepozna in jo je sodišče pravilno zavrglo (prvi odstavek 358. člena ZPP). Ker je bila sodba pravilno vročena toženčevemu pooblaščencu, okoliščina, da je toženec za sodbo izvedel šele kasneje, na tek pritožbenega roka ni vplivala. Prav tako za pravočasnost pritožbe nima pomena dejstvo, da sodišče še ni odločalo o nasprotnem tožbenem zahtevku.

Iz navedenega sledi, da drugemu tožencu ni bila kršena pravica do pritožbe. Kršitev iz 7., 10. in 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki jih revident uveljavlja kot kršitve iz 8., 11. in 14. točke 339. člena ZPP/99, ni. Prav tako ni zmotne uporabe materialnega prava. Zato je revizijsko sodišče revizijo druge tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).