Jedro

Soglasje pravdnih strank za prekinitev postopka ne predstavlja zakonskega razloga za prekinitev.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je sklenilo, da se nadaljuje prekinjeni pravdni postopek (I. točka izreka) in dovolilo spremembo tožbe z dne 26. 4. 2012 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta obe pravdni stranki, ki izpodbijata odločitev o nadaljevanju prekinjenega postopka. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep. Navaja, da je prvo sodišče v sklepu z dne 18. 4. 2013 pravilno ugotovilo, da se bodo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine reševala tudi vprašanja, ki imajo prejudicialni pomen za ta postopek. Odločitev o nadaljevanju postopka je zato napačna, saj postopek N 168/2013 še ni pravnomočno končan.

3. Toženca uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagata, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep. Navajata, da je odločitev o nadaljevanju postopka napačna, ker postopek za vzpostavitev etažne lastnine še ni pravnomočno končan. Odločitev o nadaljevanju postopka je neprimerna, ker je bil postopek prekinjen na podlagi soglasja strank. Skladno z načelom smotrnosti in ekonomičnosti se mora najprej zaključiti postopek za vzpostavitev etažne lastnine. Če bi sklep o nadaljevanju postopka postal pravnomočen, bi moralo sodišče samo rešiti predhodna vprašanja, ki se nanašajo na lastništvo posameznih delov stavbe ter na vprašanja, ali so določeni deli stavbe skupni ali posamezni. Teh vprašanj ni mogoče rešiti brez sodelovanja izvedencev, zato bo prišlo do nepotrebnega podvajanja stroškov postopka. Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali na podlagi sodne odločbe, kar pomeni, da sodišče ne more odločiti o etažni lastnini z učinkom samo v tem postopku, pač pa je nujno, da bo o tem izdana sodna odločba v postopku po ZVEtL.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Na podlagi soglasnega predloga pravdnih strank z dne 15. 3. 2013 (ki je bil neobrazložen, saj pravdni stranki nista pojasnili, o katerem predhodnem vprašanju naj bi bilo odločeno v postopku za vzpostavitev etažne lastnine v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani N 168/2013) je prvo sodišče s sklepom z dne 18. 4. 2013 prekinilo pravdni postopek do pravnomočnega zaključka zadeve N 168/2013. V tem sklepu je prvo sodišče zavzelo stališče, da se bodo v zadevi N 168/2013 reševala vprašanja, ki imajo prejudicialni pomen za to pravdo, pri čemer ni obrazložilo, za katera predhodna vprašanja naj bi šlo v smislu 13. člena ZPP.

6. Odločitev prvega sodišča o nadaljevanju prekinjenega postopka je pravilna, saj ni razlogov, da bi čakalo na zaključek postopka v zadevi N 168/2013. Tožnik (tudi) v pritožbi ne pojasni, katera vprašanja v postopku za vzpostavitev etažne lastnine naj bi imela prejudicialni pomen za to pravdo. Enako velja za pritožbo tožencev. Soglasje pravdnih strank za prekinitev postopka ne predstavlja zakonskega razloga za prekinitev (205. in 206. člen ZPP). Toženca podajata neobrazložene (in tudi materialnopravno zgrešene) trditve, da bo moralo (pravdno) sodišče samo rešiti predhodna vprašanja v zvezi z lastništvom posameznih delov stavbe ter ali so določeni deli stavbe skupni ali posamezni, saj odločanje o (so)lastništvu delov stavbe predstavlja odločitev o glavnem vprašanju, ki ga mora rešiti pravdno sodišče, ne pa odločitve o predhodnem vprašanju. Pri tem toženca ne pojasnita niti tega, za katere dele stavbe naj bi šlo (že zato je brez pomena tudi trditev, da bo prišlo do nepotrebnega podvajanja stroškov postopka zaradi pritegnitve sodnih izvedencev), razen tega pa zgolj dejstvo, da je v teku postopek za vzpostavitev etažne lastnine, ni razlog za prekinitev pravdnega postopka, v katerem tožeča stranka (poleg zahtevka za uporabnino in odškodnino) uveljavlja zahtevke stvarnopravne narave. Glede na naravo postopka za vzpostavitev etažne lastnine in določbe ZVEtL ne drži trditev, da se v postopku po določbah ZVEtL rešujejo vprašanja, ki bi bila za to pravdo predhodnega značaja in bi zato terjala prekinitev postopka. Zaradi uveljavitve ZVEtL kot interventnega zakona ni možnost "klasičnega" sodnega varstva v pravdi po veljavnem materialnem pravu v ničemer okrnjena, zato je zmotna tudi trditev, da "(pravdno) sodišče ne more odločiti o etažni lastnini z učinkom samo v tem postopku." Presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka v tej pravdi zato ni odvisna od odločitve v zadevi N 168/2013. 7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).