Jedro

Odprtje vodovodnega ventila predstavlja dejanje, ki ga lahko opravi nekdo drug in ne gre za nadomestno dejanje, četudi se nahaja v prostoru, ki je pod ključem dolžnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi, razen v točki II/2. v besedilu: „V prihodnosti pa se mora tožena stranka vzdržati ravnanj, s katerimi bi tožeči stranki ovirala ali odvzela uporabo vode za O. P. in pripadajoče objekte.“, ter se zadeva v preostalem delu pod točko II. izreka sklepa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe glede priklopa O. P. na električno omrežje in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se O. P. priključi na vodovodno omrežje.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo tožnik. Bistvo pritožbenih navedb je: - predlog za izdajo začasne odredbe za priklop O. P. na električno omrežje je tožeča stranka umaknila in sicer na tak način, da je v pripravljalni vlogi z dne 13. 6. 2013 zahtevala izdajo začasne odredbe le še za priklop na vodovodno omrežje. Sodišče je tako odločilo o zahtevku, ki ga ni; - pravilno je ugotovljeno, da je izkazana verjetnost obstoja terjatve tožeče stranke glede priklopa O. P. na vodovodno omrežje; - zmotno je ugotovljeno, da ni verjetno izkazan eden od nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, predvsem dejstva, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Z odprtjem vodovodnega ventila bi tožeča stranka prišla do vode, ki jo uporablja in plačuje in je namenjena zgolj uporabi tožeče stranke in je ta nujna za obratovanje O. P., se pravica in posest na vodovodnem omrežju, ki jo ima tožena stranka, ne bi nič zmanjšala. Če tožeča stranka vode v O. P. ne dobi, je brez elementarnega pogoja za obratovanje okrepčevalnice in obsojena na zaprtje okrepčevalnice.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritrditi je pritožbi, da v popravljenem predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 13. 6. 2013, ni več zahtevka za izdajo začasne odredbe, da se lokal O. P. priklopi na javno električno omrežje. Pritožbi je bilo zato v tem delu ugoditi in sklep v I. točki izreka razveljaviti (357. člen ZPP).

5. Z predlogom za izdajo začasne odredbe tožeča stranka zahteva opravo nadomestnega dejanja, ki ga lahko stori tudi kdo drug (odpreti ventil za vodo), ne samo dolžnik. Vprašanje dostopa do vodovodnega ventila, ker je ta v prostoru, ki je pod ključem dolžnika, samo dejanje odprtje vodnega ventila ne spremeni v nenadomestno dejanje. Tudi če je prostor zaklenjen in ga dolžnik noče odpreti, ne pomeni, da je odprtje vodovodnega ventila nenadomestno dejanje. Pomeni samo to, da je vstop v tak prostor izvršiti na način, kot je to določeno v 49. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevek na priklop lokala O. P. na javno vodovodno omrežje (odprtje zaprtega vodovodnega ventila) verjetno izkazan.

Zmotno pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da ni izkazan nadaljnji pogoj za izdajo začasne odredbe, da tožena stranka z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Tožeča stranka v predlogu trdi, da ji je brez vode onemogočena uporaba lokala O. P.(vodo potrebuje za strežbo in za sanitarije) in da tožena stranka ni uporabnica vode, ki jo je z zaprtjem ventila zaprla. Ne more biti torej dvoma, da tožena stranka zaradi izdane začasne odredbe ne bo utrpela hujših neugodnih posledic, kot jih trpi tožeča stranka zaradi neizdaje začasne odredbe. Ker že to dejstvo zadošča za razveljavitev izpodbijanega sklepa, se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do drugih pritožbenih navedb.

7. Zavrniti je bilo pritožbo in potrditi sklep sodišča prve stopnje v točki II/1 v delu, ki se glasi: „V prihodnosti pa se mora tožena stranka vzdržati ravnanj, s katerimi bi tožeči stranki ovirala ali odvzela uporabo vode za O. P. in pripadajoče objekte.“, ker je to predmet odločitve tožbenega zahtevka, ne more pa biti predmet začasne odredbe, ker tožnik s tem presega potrebo po izdaji začasne odredbe. Tožnik ima utemeljen interes, da se z izdano začasno odredbo vzpostavi stanje, ki mu omogoča uporabo O. P., to je priklop O. P. na vodovodno omrežje, nima pa interesa, da bi se že z začasno odredbo prepovedala dejanja, ki jih tožena stranka še ni storila. V tem delu je pritožbeno sodišče zato potrdilo zavrnitev predlagane začasne odredbe.

8. Stroški izdaje začasne odredbe so pravdni stroški, o katerih bo odločeno s končno odločbo (163. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).