Jedro

Do zaključka postopka izven obravnave je prišlo ne le zaradi soglasja toženke, da se obravnavi v smislu 279.a členu ZPP odpoveduje, ampak zaradi soglasja obeh pravdnih strank. Da bo tudi tožnica dala takšno soglasje, pa toženka ni mogla vedeti, niti ni bila dolžna na to vnaprej računati. Ob smiselni uporabi sedmega odstavka 163. člena ZPP je bila zato upravičena zahtevati povrnitev stroškov v 15 - tih dneh od prejema sodbe.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo zahtevek tožnice, da ji toženka plača 750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2013 dalje do plačila (točka I izreka) in ji naložilo, da toženki povrne 220,32 EUR stroškov postopka s pripadki (točka II izreka).

2. Z dopolnilnim sklepom z dne 12. 4. 2017 je tožnici naložilo, da toženki povrne še 575,50 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

3. Tožnica zoper obe odločitvi vlaga pritožbo.

4. V pritožbi zoper sodbo sodišču očita kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 399. člena ZPP. Meni, da so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju, v sodbi pa je podano tudi nasprotje med odločilnimi dejstvi glede vsebine listin, to je vsebino medicinske dokumentacije ter vsebino izpovedb prič dr. A. A. in dr. B. B. na eni strani in obrazložitvijo sodbe na drugi strani. Sodišče prihaja samo s seboj v nasprotje, ko ne loči med cisto na desnem jajčniku in razširjenim desnim jajcevodom. Iz medicinske dokumentacije in izpovedbe priče B. B. izhaja, da se je tožnica pri osebni ginekologinji zdravila zaradi ciste na desnem jajčniku. Iz dokumentacije nadalje izhaja, da se je tožnica v bolnišnici zdravila in bila operirana zaradi popolnoma druge diagnoze in drugih zdravstvenih težav. Šlo je za močno razširjen desni jajcevod, ki je bil odstranjen. Pri operaciji ni bilo zaslediti cist, kar lahko pomeni le to, da jih nikoli ni bilo ali pa so izginile. Obe zdravnici sta dopustili možnost, da ciste izginejo. Kaj se je z njimi zgodilo, ni bilo ugotovljeno in dokazni postopek tega ni razčistil. Dokazno breme je bilo na toženki. Sodišče v razlogih večkrat navaja, da gre za razširjen desni jajcevod, hkrati pa govori o cisti na desnem jajcevodu, večkrat pa tudi enači cisto na jajcevodu z razširjenim jajcevodom. Sodišče ni razčistilo osnovnih pojmov oziroma je napačno povzelo podatke iz medicinske dokumentacije ter izpovedb zaslišanih zdravnic. Bistveno je, da je osebna ginekologinja zdravila tožnico zaradi ciste na desnem jajčniku in da se je med operacijo ugotovilo, da gre za razširjen desni jajcevod, na katerem ni bilo nobenih cist. Sodišče je nepravilno uporabilo tudi materialno pravo in nepravilno razlagalo drugo točko šestega odstavka 16. člena Pogojev zdravstvenega zavarovanja za primer določenih operacij (v nadaljevanju ZOP 2012). Iz izpovedbe osebne ginekologinje izhaja, da je ta tožnico le opazovala z ultrazvokom in kontrolirala velikost cist na desnem jajčniku. Od oktobra 2012 do operacije osebna ginekologinja tožnice nikoli ni zdravila zaradi razširjenega jajcevoda, saj v tem primeru opazovanje z ultrazvokom niti ne pride v poštev. V poštev pride le operativna odstranitev in druga metoda zdravljenja ne obstaja. Zaključki sodišča so pravno napačni. Operativni poseg ni pomenil zdravljenja bolezni, ki se je začela med čakalno dobo. Toženka ni dokazala, kdaj je prišlo do okvare jajcevoda, torej ni dokazala, da se je to zgodilo pred začetkom zdravljenja ali med čakalno dobo. Dokazano je le, da se je tožnica zdravila zaradi ciste na desnem jajčniku, vse ostalo so le domneve, ki niso z gotovostjo dokazane. Ne drži ugotovitev sodišča, da je dokazano, da se je zdravljenje desnega jajcevoda pričelo že v oktobru 2012, torej v času čakalne dobe. Takrat se je zdravila cista na desnem jajčniku. Da ciste ni bilo, pa tudi ni dokazano, saj te lahko izginejo. Stališče sodišča v točki 15 sodbe, da je do operacije prišlo zaradi stanja, ki je bilo ugotovljeno v času čakalne dobe, je zato nepravilno. Prav tako ni dokazano, da je v času čakalne dobe že obstajalo bolezensko stanje, ki je bilo predmet kasnejše operacije in ne gre za nobeno gotovo dejstvo. Opozarja še, da je tožnica prišla na pregled zaradi izvajanja programa Z. in ne zaradi ciste na jajčniku. Ob samem pregledu tožnica ni imela nobenih težav, vzet je bil bris in opravljen ultrazvok. Sodišče napačno izhaja iz dejstva, da je šlo za stanje v trebušni votlini. Zdravstveno stanje tožnice si preveč široko razlaga. Treba je izhajati iz točno določene bolezni, zaradi katere se je tožnica zdravila in točno določene bolezni, zaradi katere je bila operirana. Gre za dve različni stvari. Priglaša pritožbene stroške.

5. V pritožbi zoper dopolnilni sklep tožnica navaja, da je bil zahtevek za dodatno odmero stroškov vložen po izdaji sodbe in sodišče ne bi smelo uporabiti določb ZPP o dopolnilni sodbi oz. dopolnilnem sklepu, saj za to ni bilo nobene podlage. Predlog za odmero stroškov je bil prepozno vložen. V vlogi z dne 21. 2. 2017 je toženka navedla, da soglaša s tem, da se glavna obravnava ne opravi. Takrat bi morala tudi zahtevati povračilo stroškov. Sodišče je toženki prisodilo previsoke stroške. V konkretnem primeru ni bilo nujno, da odvetnik iz L. prihaja na zaslišanje v M. S., ampak bi to lahko opravil substitut. S potovanjem na tej relaciji so zato nastali nepotrebni stroški. Poleg tega za prihod iz L. v M. S. niso potrebne tri ure, ampak zadostujeta dve. Sicer je tožnica zoper sodbo vložila pritožbo. Ker meni, da je v tej zadevi nepravilno odločeno, so nepravilno odmerjeni pravdni stroški. Tudi iz tega razloga vlaga pritožbo. V kolikor bo njeni pritožbi zoper sodbo ugodeno, bo treba razveljaviti tudi dopolnilni sklep, saj je ta vezan na uspeh v pravdi. Priglaša stroške.

6. Toženka je odgovorila na pritožbo, ki jo je tožnica vložila zoper sodbo. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede sodbe

8. Kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, ko sodbe ni mogoče preizkusiti. Ker je to v konkretnem primeru mogoče storiti, očitana procesna kršitev ni podana.

9. Kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) tožnica utemeljuje s trditvijo, da je sodišče prve stopnje v razloge (v nasprotju z vsebino medicinske dokumentacije in izpovedbama zaslišanih zdravnic) napačno povzelo diagnozo, ki je bila ugotovljena med operacijo in zaradi katere je bil tožnici odstranjen jajcevod. Na več mestih sodišče tako zapiše, da je šlo za cisto na desnem jajcevodu, čeprav je šlo za razširjen jajcevod oziroma enači cisto na jajcevodu z razširjenim jajcevodom.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedbe pritožnice o tem, kaj je sodišče navedlo v razlogih o glede med operacijo postavljene diagnoze sicer točne, vendar pa s tem sodišče očitane kršitve ni storilo. Ne drži namreč, da je takšno povzemanje diagnoze v nasprotju z listinami, ki jih je sodišče vpogledalo oziroma v nasprotju z vsebino zapisnikov o zaslišanju obeh zdravnic. Tako predvsem iz zapisnikov o zaslišanju obeh prič izhaja, da sta tudi priči govorili tako o cisti na jajcevodu kot o razširjenem jajcevodu in je zato povzemanje točno.1 Bistveno pri tem pa je, da sta s tem imeli tako priči kot sodišče v mislih razširjen jajcevod napolnjen s tekočino.

10. Spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, so po določbah ZPP tako imenovani spori majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). V takem sporu je sodbo po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja tako ni dopusten pritožbeni razlog. Prav slednje pa pritožnica uveljavlja s trditvami, da je bila operirana zaradi popolnoma druge diagnoze kot je bila tista, ki jo je postavila osebna ginekologinja in da obstaja možnost, da so ciste na desnem jajčniku izginile; da v postopku ni bilo razčiščeno, kaj se je s cistami zgodilo; da tožnica do operacije ni bila nikoli zdravljena zaradi razširjenega jajcevoda; da toženka ni dokazala, kdaj je prišlo do te okvare, posledično pa niti tega, da se je to zgodilo pred začetkom zdravljenja ali med čakalno dobo in da ni dokazano, da je bila tožnica pri ginekologinji zaradi ciste na jajčniku. S temi trditvami namreč tožnica izpodbija dejansko ugotovitev, da je bilo tožničino zdravstveno stanje, zaradi katerega je bila operacija potrebna, zaznano že oktobru 2012, le diagnosticirano je bilo napačno. Do povzetih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče zato podrobneje ne opredeljuje.

11. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je, kot je že bilo pojasnjeno, pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da sta pravdni stranki 1. 8. 2012 sklenili zavarovalno pogodbo št. 262752, katere sestavni del predstavljajo ZOP 2012. Po tej pogodbi se je čakalna doba iztekla 31. 10. 2012. Tožnica je bila 5. 7. 2013 operirana. Zdravstveno stanje tožnice, ki je narekovalo operacijo in odstranitev jajcevoda, je bilo ugotovljeno in zdravljeno že v oktobru 2012, torej v času čakalne dobe, vendar pod napačno diagnozo (cista na desnem jajčniku). Da ne gre za cisto na desnem jajčniku, ampak za razširjen jajcevod, je bilo ugotovljeno šele med operativnim posegom.

12. Na to dejansko podlago je sodišče prve stopnje tudi materialno pravo (drugi in četrti odstavek 6. točke 16. člena ZOP2) pravilno uporabilo. Ker je pravilne in izčrpne razloge o tem, zakaj je zavarovalno kritje v konkretnem primeru izključeno, navedlo že sodišče prve stopnje v točkah 14 do 17, jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, ampak se nanje le sklicuje. Ponovno poudarja zgolj bistvo: ker je bilo zdravstveno stanje tožnice, ki je bilo razlog za operativni poseg, čeprav napačno diagnosticirano, ugotovljeno že v času čakalne dobe in se do operacije ni spremenilo, tožnica do izplačila zavarovalnine (zaradi izključenega kritja) ni upravičena. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, bi bilo enako tudi v primeru, če bi bilo zdravstveno stanje že v oktobru 2012 pravilno diagnosticirano. Tudi v tem primeru bi prišlo do operacije zaradi stanja, ugotovljenega v času čakalne dobe, le prej. Tožbeni zahtevek tožnice je bil zato pravilno zavrnjen.

13. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP sodbo potrdilo.

Glede dopolnilnega sklepa

14. Sodišče prve stopnje je sodbo v tej zadevi izdalo brez poprejšnjega obravnavanja. Po opravljenem prvem naroku je namreč dokaz z zaslišanjem dveh prič opravilo preko zaprošenega sodišča, nato pa, saj sta se obe stranki na podlagi 279.a člena ZPP obravnavi odpovedali, izdalo sodbo. Z njo je odločilo o do takrat priglašenih stroških toženke. Slednja je po prejemu sodbe (to je še isti dan) priglasila dodatne (še ne priglašene) stroške, ki so ji nastali v postopku.

15. Glede na tak potek postopka, je odločitev sodišča, ki je zahtevo toženke za dodatno priznanje stroškov štelo za pravočasno, pravilna. Pravilno je nadalje tudi to, da je o zahtevi odločilo z dopolnilnim sklepom.

16. Res je, da bi toženka stroške lahko priglasila že, ko je sodišču poslala izjavo, da se nadaljnjim narokom odpoveduje, vendar pa njena pasivnost v tej smeri ne pomeni, da je to pravico izgubila. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je do zaključka postopka izven obravnave prišlo ne le zaradi soglasja toženke, da se obravnavi odpoveduje, ampak zaradi soglasja obeh pravdnih strank. Da bo tudi tožnica dala takšno soglasje, pa toženka ni mogla vedeti, niti ni bila dolžna na to vnaprej računati. Ob smiselni uporabi sedmega odstavka 163. člena ZPP je bila zato upravičena zahtevati povrnitev stroškov v 15 - tih dneh od prejema sodbe. Ker je to v tem roku tudi storila, je njena zahteva pravočasna. Ker je sodišče prve stopnje o delu stroškov že odločilo s sodbo, je o dodatno priglašenih stroških lahko odločilo le z dodatnim sklepom v smislu 325. člena ZPP v zvezi z 332. členom ZPP.

17. Res je, da mora sodišče pri odmeri stroškov upoštevati zgolj stroške, ki so bili potrebni za pravdo (155. člen ZPP), vendar pa je stališče pritožnice, da v konkretnem primeru strošek za odsotnost pooblaščenca toženke iz pisarne ter kilometrina na relaciji L. - M. S. - L., ni potreben, zmotno. Upoštevati je namreč treba, da si je toženka izbrala odvetnika v kraju, kjer ima sedež pristojno sodišče. Okoliščina, da se je sodišče odločilo dokaz z izvedbo zaslišanja dveh prič izvesti preko zaprošenega sodišča, pa ji ne more biti v breme.

18. Sodišče je toženki pravilno priznalo nagrado za odsotnost iz pisarne v trajanju 6 ur, saj je v to odsotnost treba poleg časa, ki ga terja sama vožnja, treba šteti tudi čas, ki je potreben za parkiranje in prihod do sodišča, upoštevati pa je treba tudi čas, ki si ga stranka, če je dovolj skrbna, v primeru daljše poti, predvidi za primer nepredvidenih okoliščin na poti.

19. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi v pogledu te odločitve ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Glede pritožbenih stroškov

20. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. v zvezi z 154. in 155. členom ZPP. Ker tožnica s pritožbama ni uspela, do njihovega povračila ni upravičena. Ker odgovor na pritožbo k odločitvi ni pripomogel, stroške, ki so toženki v zvezi s tem nastali, pritožbeno sodišče ocenjuje za nepotrebne. Dolžna jih je zato nositi sama.

1 Tako je priča B. B. pri odgovoru na deveto vprašanje (list. št. 77) odgovorila, da je bilo (med operacijo) ugotovljeno, da je cista na jajcevodu, pri odgovoru na trinajsto vprašanje pa, da je bila cistična tvorba, ki je bila vidna na ultrazvoku, pravzaprav zamašen in s tekočino izpolnjen jajcevod. Podobno je izpovedovala tudi priča A. A. Pri odgovoru na drugo vprašanje je povedala, da se je pri operaciji izkazalo, da gre za razširjen jajcevod, pri odgovoru na šesto vprašanje pa je omenila, da se ob operaciji izkaže ali gre za cisto na jajčniku ali na jajcevodu. 2 Po drugi točki šestega odstavka 16. člena ZOP 2012 je iz zavarovalnega kritja izvzet primer, ko se je zdravljenje bolezni, ki je v neposredni ali posredni vzročni zvezi z operacijskim posegom na zavarovancu, začelo pred začetkom zavarovanja ali se je začelo prvič med čakalno dobo, po četrti točki šestega odstavka 16. člena pa primer, ko je bila zavarovancu pred začetkom zavarovanja ali prvič med čakalno dobo diagnosticirana bolezen, ki je v neposredni ali posredni vzročni zvezi z operacijskim posegom.