Jedro

Sodišče mora v pravdah zaradi motenja posesti pri določanju rokov in narokov vselej posebno paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti.

Zavrže se tožba (in ne tožbeni zahtevek).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrača sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom, sodišče pa mora postopek izvesti brez odlašanja.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbeni zahtevek(1) tožnika za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja na parc. št. 748/1 in 749/1 k.o. X (tako, da s pasu zemljišča navedenih parcel, ki poteka v širini 1 m ob celotni meji navedenih parcel s parcelami 749/2, 748/4 in 748/6 k.o. X odstrani asfaltno prevleko in spodaj nasuti pesek ter spodaj postavljene jaške za odvodnjavanje, vse navedeno odstrani) ter zahtevek v bodoče s takimi ali podobnimi posegi posegati v neposredno posest tožnika na navedenih parcelah pod pretnjo denarne kazni v znesku 10.000,00 EUR. Zato je tožniku naložilo, da toženki v roku 15 dni povrne pravdne stroške v znesku 1.826,86 EUR.(2) Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče zahtevek zavrglo, ker da naj bi tožba bila nesklepčna zaradi pomanjkljivih navedb o načinu in obsegu tožnikove posesti in motenju le-te; tožnik naj bi uveljavljal (smiselno) varstvo pravice do posesti (solastnine).

2. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev postopkovnih določb in napačne uporabe materialnega prava se zoper sklep pritožuje tožnik s primarnim predlogom, da ga pritožbeno sodišče ustrezno spremeni, podrejeno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Najprej opozarja na sklepčne tožbene trditve in zahtevano ustrezno pravno varstvo ter da je že pritožbeno sodišče v sklepu z dne 28. 8. 2013 jasno opozorilo, da gre v obravnavani zadevi za spor zaradi motenja posesti (32. in 33. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ) in da gre za varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti tožnikovih parcel št. 748/1 in 749/1 k.o. X, katerih soposestnik in solastnik je, in ne za varstvo (morebiti) tožnikove pravice do posesti. Napačni so zato temu nasprotujoči razlogi izpodbijanega sklepa. Opozarja tudi, da gre za tožbo, vloženo že leta 2009 zaradi motenja posesti ter na dolgost postopka kljub temu, da naj bi šlo za hiter postopek. Vztraja, da poseg ni bil izveden v skladu s pravnomočno sodbo iz leta 2007, protipravnost ravnanja toženke pa je že ugotovljena v sklepu instančnega sodišča z dne 28. 8. 2013. Odvzem posesti ne temelji na zakonu, saj Uredba o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo glavne ceste (priloga A5) ne predvideva posega na parceli tožnika. Če je toženka za ureditev dovozne poti potrebovala tožnikovi parceli, bi mu lahko ponudila odkup zemljišča, ki ga je potrebovala, ne pa da je tožniku posest samovoljno odvzela. Graja tudi stroškovno odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje zavrglo tožbeni zahtevek. Tak izrek sklepa pa je nerazumljiv, kajti(3) tožbeni zahtevek je potrebno vedno meritorno obravnavati (presojati njegovo (ne)utemeljenost), zavrže pa se tožba (in ne tožbeni zahtevek).(4) Nerazumljivost izreka sklepa pa onemogoča pritožbeni preizkus izpodbijane odločitve, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopkovnih določb iz 14. točke 339. člena ZPP,(5) ki jo mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. (6)

5. Pritožbeno sodišče dalje ugotavlja, da je že v sklepu z dne 28. 8. 2013 jasno opozorilo,(7) da gre v obravnavani zadevi za spor zaradi motenja posesti (32. in 33. člen SPZ) in da tožnik uveljavlja varstvo pred motenjem (odvzemom) posesti dela njegovih parcel št. 748/1 in 749/1 k.o. X, katerih soposestnik in solastnik je, in ne (morebiti) varstva pravice do posesti. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da naj bi tožba bila nesklepčna zaradi pomanjkljivih navedb o načinu in obsegu tožnikove posesti in motenju le-te ter da naj bi tožnik uveljavljal (smiselno) varstvo pravice do posesti (solastnine), niso le v nasprotju s spisovnimi podatki (tožnikovo tožbo),(8) kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopkovnih določb iz 15. točke 339. člena ZPP. Sporna ni bila niti tožnikova zatrjevana (so)posest predmetnih nepremičnin(9) niti da v postopku tožnik uveljavlja posestno varstvo, pa tudi ne samo motilno ravnanje. Sporna je bila le protipravnost toženkinih dejanj.

6. V sklepu z dne 28. 8. 2013 je pritožbeno sodišče opozorilo tudi, da toženka za poseg v navedeni parceli tožnika (v tožnikovo (so)posest) ni imela podlage, saj je bila toženka dolžna (po sodbi I P 119/2007 z dne 23. 11. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani)(10) navedene posege izvršiti na dovozni poti, in ne na navedenih parcelah tožnika. A vsega tega sodišče prve stopnje sploh ni upoštevalo. Nerazumljivost odločitve ter tožbi nasprotujoči razlogi izpodbijanega sklepa (ki predstavljajo absolutne bistvene kršitve postopkovnih določb iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP) so pritožbenemu sodišču narekovali, da je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje (ponovno) v nov postopek, upoštevajoč pri tem določbo prvega odstavka 366. člena ZPP, ki pritožbene obravnave ne omogoča, pritožbeno sodišče pa bi s spremembo odločitve toženki tudi odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe. Na podlagi 356. člena ZPP je zaradi ponovljenih procesnih kršitev ter povsem nerazumne presoje tožbe pritožbeno sodišče odločilo, da se postopek izvede pred drugim sodnikom ter da mora sodišče postopek izvesti brez odlašanja (upoštevajoč nerazumno trajanje postopka - 425. člen ZPP).(11)(12)

7. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

(1) Take odločitve (zavrženja tožbenega zahtevka) določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ne dopuščajo; v primeru neobstoja predpisanih procesnih predpostavk se zavrže tožba (in ne tožbeni zahtevek); tožbeni zahtevek je vedno potrebno meritorno obravnavati – presojati njegovo (ne)utemeljenost. (2) V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje že odločalo s sklepom I P 3178/2009 z dne 7. 6. 2012 (tožbeni zahtevek tožnika je zavrnilo), ki ga je pritožbeno sodišče s sklepom II Cp 3222/2012 z dne 28. 8. 2013 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

(3) Glej sprotno opombo 1. (4) Na to je pritožbeno sodišče opozorilo že v sklepu z dne 28. 8. 2013. (5) Določbe ZPP, ki so citirane v nadaljevanju, se v obravnavani zadevi (pravda zaradi motenja posesti) uporabljajo v zvezi s 424. členom ZPP, glede odločanja o pritožbi zoper sklep (sklep je predpisana oblika odločitve v motenjski pravdi) pa v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

(6) Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP.

(7) Na to opozarja tudi tožnik v pritožbi.

(8) Pa tudi z razlogi sklepa pritožbenega sodišča z dne 28. 8. 2013. (9) Glej prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP.

(10) Enako določa tudi sklep o določitvi sodnih penalov Okrajnega sodišča v Ljubljani 2874 In 850/2008 – 5 z dne 20.,5.,2009. (11) Po 425. členu ZPP mora sodišče v pravdah zaradi motenja posesti pri določanju rokov in narokov vselej posebno paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti.

(12) Pritožbeno sodišče pri tem pripominja, da v pritožbenih trditvah, da bi toženka tožniku, če je za ureditev dovozne poti potrebovala njegovi parceli, lahko ponudila odkup zemljišča, ki ga je potrebovala, ne pa da mu je posest samovoljno odvzela, vidi možnost sporazumne rešitve spora; a pri tem apelira predvsem na toženko.