Jedro

Predmet izločitve po 83. členu ZKP niso katerekoli listine, ampak le tiste, za katere je v drugem odstavku tega člena posebej določeno, da se sodba nanje ne sme opirati. Zapisnikov o zasegu predmetov ni med njimi, čeprav je mogoče, da sodba nanje, tedaj ko so bile ob ali med zasegom kršene človekove pravice, ne bo smela biti oprta, kar pa je v konkretnem primeru, ko sodba ni bila niti izrečena, brezpredmetno.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog zagovornice obdolženega za izločitev zapisnika o zasegu predmetov PP Gorišnica z dne 19. 11. 2016 ter vseh listin v sodnem spisu, ki se sklicujejo na podatke v tem zapisniku.

2. Zoper sklep se je obdolženčeva zagovornica pritožila zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zaradi kršitve ustavnih pravic iz 21., 25. in 35. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava) s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni in navedene dokaze iz spisa izloči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Da pritožnica uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), je pritožbeno sodišče razbralo v delu pritožbene obrazložitve, ko pravi, da v sklepu ni vsebinskih razlogov, v čem bi naj obstajal sum za storitev kaznivega dejanja ali prekrška, ki naj bi bil podlaga za ugotavljanje identitete pri obdolžencu. Gre za odločilno dejstvo, zoper katero se po tako pomanjkljivih razlogih v nasprotju s pravico iz 25. člena Ustave ne more učinkovito pritožiti.

5. Kršitev ni podana. Kot pritožnica v pritožbeni obrazložitvi sama ugotavlja, se vsebinski razlogi za zavrnitev predloga za izločitev dokazov nahajajo v 4. točki obrazložitve sklepa. Sestavljajo jo izhodišča za presojo pogojev iz 40. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) pod katerimi smejo policisti ugotavljati posameznikovo identiteto in nato standard (sum), ki mora biti dosežen, da so ti pogoji tudi v kvantitativnem smislu izpolnjeni. V nadaljevanju obrazložitve so ocenjene okoliščine, ki so navedeni standard v konkretnem primeru zapolnjevale, s čimer je bilo pritožnici omogočeno, da se je z obema, ne samo seznanila, ampak da je lahko takšni oceni sodišča prve stopnje kot končni ugotovitvi o izpolnjenosti zgornjih pogojev obrazloženo nasprotovala. Nenazadnje je to razvidno iz drugega dela pritožbene obrazložitve, ko pritožnica, sicer v okviru zatrjevane kršitve ustavnih pravic iz 21. in 35. člena Ustave podaja lastno oceno okoliščin, zaradi katerih v splošnem šteje, da zakonski pogoji iz 40. člena ZNPPol kot zakonski pogoj iz 51. člena ZNPPol o varnostnem pregledu, v obdolženčevem primeru niso bili izpolnjeni ter da bi zato moralo sodišče prve stopnje njenemu predlogu za izločitev zapisnika o zasegu predmetov in iz zapisnika izhajajočih listin slediti.

6. Ne. Pritožnica namreč prezre, da predmet izločitve po 83. členu ZKP niso katerekoli listine, ampak le tiste, za katere je v drugem odstavku tega člena posebej določeno, da se sodba nanje ne sme opirati. Zapisnikov o zasegu predmetov ni med njimi, čeprav je mogoče, da sodba nanje, tedaj ko so bile ob ali med zasegom kršene človekove pravice, ne bo smela biti oprta, kar pa je v konkretnem primeru, ko sodba ni bila niti izrečena, prav tako brezpredmetno. Posledica je, da se pritožbenemu sodišču ni bilo treba dodatno ukvarjati s pravilnostjo ocene sodišča prve stopnje o izpolnjenosti pogojev za izvedbo varnostnega pregleda po 51. členu ZNPPol, ki je za pritožnico enako nesprejemljiva ter je o pritožbi le še odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.