Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po jasnem stališču odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/2000 z dne
9.10.2002 (Ur. l. RS št. 93/2002), s katero je ustavno sodišče odločilo o ustavnosti nekaterih določb ZFPPod in ZGD, so družbeniki univerzalni pravni nasledniki izbrisane gospodarske družbe. Velja torej domneva, da so vsi družbeniki njeni univerzalni pravni nasledniki. V obravnavanem primeru se zaradi podatka v sodnem registru za pritožnika, kot ustanovitelja izbrisane družbe, šteje, da je tudi njen delničar (primerjaj 2. odstavek 85. člena Zakona o podjetjih - Ur. list SFRJ, št. 77/88 in naslednji).
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki I. izreka potrdi.
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi izbrisa drugotoženke iz sodnega registra prekinjeni postopek nadaljuje z njenim pravnim naslednikom, ustanoviteljem B.Š. (pravilno B.Š.).
Zoper to odločitev v 2. točki I. izreka prvostopnega sklepa se je pravočasno pritožil B.š. in predlagal, da pritožbeno sodišče prvostopni sklep v izpodbijanem delu razveljavi. Pritožnik uveljavlja, da je terjatev tožeče stranke do morebitnega pravnega naslednika izbrisane družbe zastarala, ker se je rok enega leta po
394. členu ZGD iztekel dne 14.3.2002. Nadalje pritožnik meni, da ni pasivno legitimiran, ker je vse delnice izbrisane družbe prodal že dne 30.4.1997, pri čemer je delnice izbrisane družbe kupil v času, ko v družbi še ni bil zaposlen. Zgolj kot lastnik vrednostnih papirjev ne more biti pravni naslednik izbrisane družbe. Za navedeno pritožbeno trditev je predložil fotokopije notarsko overjene ugotovitvene izjave z dne 3.2.2004, kupoprodajne pogodbe z dne
30.4.1997 in posameznih strani iz delniške knjige za navadne delnice (priloge B4 do B6). V nadaljevanju svoje pritožbene vloge se pritožnik sklicuje na ustavne pravice, meni, da določbe Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod - Ur. list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/2002 - odločba Ustavnega sodišča) zanj, ki je delnice izbrisane družbe kupil leta 1991, niso uporabljive. Če bi bile, bi šlo za retroaktivno učinkovanje, saj odgovornost delničarjev ob nakupu delnic ni bila predpisana. Glede na določbe v ZGD je lastnike vrednostnih papirjev - delnic, torej delničarje zgrešeno postavljati v status "aktivnega ali pasivnega družbenika".
Pritožba ni utemeljena.
Sprva drugotožena pravna oseba G.v. d.d., D., P. 5a je bila na podlagi določb ZFPPod brisana iz sodnega registra, sklep o tem je bil v Uradnem listu objavljen dne 14.3.2001. S tem je gospodarska družba prenehala obstajati, pravdni postopek, ki je bil v teku, pa se je po sili zakona prekinil (3. točka 1. odstavka 205. člena ZPP in sklep prvostopnega sodišča na zaporedni št. 10 spisa).
Po določbi 1. odstavka 208. člena ZPP se postopek, ki je bil prekinjen, kot v konkretnem primeru, iz razloga, navedenega v 3. točki 1. odstavka 203. člena ZPP, nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik, na predlog stranke, povabi, naj to storijo (glej še 3. odstavek 208. člena ZPP). Tožeča stranka je tak predlog podala (vloga z dne 21.2.2002 na zaporedni št. 9 spisa) glede pritožnika zato, ker je bil ustanovitelj in direktor izbrisane družbe od njene ustanovitve do prenehanja. Sklicevala se je na podatke sodnega registra po izpisku z dne 19.2.2002 (priloga A52).
Glede na določbo 2. odst. 394. člena ZGD ga je, kot izhaja z podatkov v času objave izbrisa družbe iz registra in njenega predloga, podala pravočasno.
Pritožbeno sodišče meni, da je takšna trditvena in dokazna podlaga zadoščala, da je prvostopno sodišče izdalo sklep o nadaljevanju postopka (I. izreka), ki ga pritožba izpodbija v 2. točki tega dela izreka. Po jasnem stališču odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/2000 z dne 9.10.2002 (Ur. l. RS št. 93/2002), s katero je ustavno sodišče odločilo o ustavnosti nekaterih določb ZFPPod in ZGD, so družbeniki univerzalni pravni nasledniki izbrisane gospodarske družbe. Velja torej domneva, da so vsi družbeniki njeni univerzalni pravni nasledniki. V obravnavanem primeru se zaradi podatka v sodnem registru za pritožnika, kot ustanovitelja izbrisane družbe, šteje, da je tudi njen delničar (primerjaj 2. odstavek 85. člena Zakona o podjetjih - Ur. list SFRJ, št. 77/88 in naslednji).
Spremembe delničarjev se v sodni register ne vpisujejo. Zato je mogoče, da navedba ustanoviteljev v sodnem registru pri delniški družbi ne ustreza dejanskemu stanju glede lastniške strukture. Ta je pri imenskih delnicah razvidna iz delniške knjige, ki jo vodi uprava družbe, oziroma iz registra imenskih vrednostnih papirjev, ki jo v imenu in za račun družbe vodi Klirinško depotna družba (glej 65. člen Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih - Ur. list RS, št. 23/99), pri prinosniških delnicah pa iz evidence o vpogledih, ki jo vodi Klirinško depotna družba (87. člen citiranega zakona). Vendar pa zaradi domneve o univerzalnem pravnem nasledstvu (glej ponovno odločbo Ustavnega sodišča) dokazno breme nasprotnega dokaza, da torej ta, ki se po razpoložljivih javnopravnih podatkih šteje za pravnega naslednika družbe, ni družbenik in ni aktivni družbenik, nosi tisti, ki se, dokler ne dokaže nasprotno, šteje za univerzalnega pravnega naslednika izbrisane družbe (primerjaj z razlogi v načelnem pravnem mnenju VS RS, sprejetem na občni seji dne 30.6.2003). Takšna dejstva zatrjuje in dokazuje B.Š. v svoji pritožbeni vlogi in sodijo, kot jih tudi sam pravilno opredeljuje, v vprašanje presoje njegove pasivne legitimacije. Da se bo to vprašanje lahko razrešilo, pa mora prvostopno sodišče postopek nadaljevati, saj je od tega materialnopravnega vprašanja odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka zoper pritožnika. V času, ko je postopek po sili zakona, kot v konkretnem primeru, prekinjen, namreč sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (glej 2. odstavek 207. člena ZPP).
Na materialnopravna stališča v pritožbeni vlogi bo tako prvostopno sodišče moralo odgovoriti v nadaljevanju postopka, ko bo presojalo pritožnikovo pasivno legitimacijo v tem sporu.
S temi razlogi je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep prvostopnega sodišča v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).