Jedro

ZST-1 podrobnejših meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks ne določa, v tej zvezi pa je mogoče smiselno upoštevati tudi kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči - ZBPP ter z njim v zvezi Zakon o socialnem varstvu - ZSV.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se mu zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks ter kot razlog navedlo, da primerjava premoženjskega stanja oziroma dohodkov tožnika in njegovih družinskih članov z višino taksne obveznosti (180 EUR) pokaže, da s plačilom taks ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oziroma njegovi družinski člani.

Zoper tak sklep se iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnik. Navaja, da je poleg predmetne tožbe v razmaku 18 dni vložil tudi tožbo v zadevi opr. št. P ...., v obeh zadevah mu je bila priznana pravica do brezplačne pravne pomoči (BPP), kot sledi iz odločbe o BPP št.... v zadevi opr. št. P pa je sodišče ugodilo tudi predlogu za taksno oprostitev. Sodišče prve stopnje je tako v obdobju, krajšem od enega meseca, o predlogu za taksno oprostitev odločilo različno ter različno ocenilo tožnikovo nespremenjeno premoženjsko stanje in sicer na podlagi iste izjave o premoženjskem stanju, kar kaže na različno sodno prakso sodišča. Odločitev sodišča v predmetni zadevi je napačna. V predmetni zadevi ni ključno le plačilo 180 EUR takse, ki ga je upoštevalo sodišča prve stopnje, ampak plačilo vseh sodnih taks v postopku, plačilo le-teh pa bi preživljanje vse družine tožnika ogrozilo. Hkrati pa ni sprejemljivo, da bi tožnik izpolnjeval kriterije za brezplačno pomoč v obliki zastopanja po pooblaščencu, ne pa tudi za oprostitev plačila sodnih taks. Odločitev sodišča prve stopnje je prestroga in v nasprotju s poenoteno sodno prakso, zaradi česar pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in tožnika oprosti plačila sodnih taks.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeni preizkus zadeve pokaže, da odločitev sodišča prve stopnje temelji na nepopolno ugotovljenih dejstvih, pomembnih za odločitev o taksni oprostitvi, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V skladu z zakonom o sodnih taksah - ZST-1, po katerem se presoja oprostitev plačila sodnih taks v pravdnem postopku (168. člen ZPP), sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1). ZST-1 podrobnejših meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks ne določa, v tej zvezi pa je mogoče smiselno upoštevati tudi kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči - ZBPP ter z njim v zvezi Zakon o socialnem varstvu - ZSV. Tako je po prepričanju pritožbenega sodišča pogoj iz prvega odstavka 11. člena ZST-1 izpolnjen, če mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2 - kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP), premoženje pa ne dosega oziroma ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, pri čemer se kot tako premoženje ne upošteva stanovanja, v katerem posameznik oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje, premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka, predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe ter osebno vozilo v vrednosti do višine 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (23. člen ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP). Glede na podatke iz izjave o premoženjskem stanju, ki jih navaja tudi sodišče prve stopnje, je mogoče izračunati, da lastni dohodek družine znaša 413 EUR, kar je manj kot 2 - kratnik minimalnega dohodka (2 x 221,70 EUR), ter bi upoštevaje ta kriterij tožnik glede na navedene podatke bil upravičen do oprostitve plačila sodnih taks. Vendar pa pa je treba ugotoviti, da tožnik izjavi o premoženjskem stanju ni predložil dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih z dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, ki ga je treba obvezno predložiti, zaradi česar je dejansko stanje glede dohodkov tožnika in njegovih družinskih članov, ki je ključnega pomena za odločitev o utemeljenosti tožnikovega predloga za taksno oprostitev, ostalo nepopolno ugotovljeno.

Razen dohodkov tožnika ter njegovih družinskih članov, je za ugotavljanje utemeljenosti predloga za taksno oprostitev pomembna tudi vrednost premoženja tožnika oziroma njegove družine. Dejansko stanje glede vrednosti premoženja tožnika, kot ga v izpodbijanem sklepu ugotavlja sodišče prve stopnje, pritožbenemu sodišču ne daje zadostne podlage, da bi lahko presodilo utemeljenost tožnikovega predloga za taksno oprostitev, pregled spisa pa pokaže, da o utemeljenosti zahtevka tožnika ni mogoče zanesljivo presojati niti na podlagi drugih podatkov v spisu. Glede na vsebino odločb, ki jih je tožnik predložil pritožbi, pa se pritožbenemu sodišču poraja celo dvom v pravilnost in resničnost podane izjave o premoženjskem stanju.

Tožnik je v predmetni zadevi predlogu za oprostitev plačila sodnih taks predložil zgolj izjavo o premoženjskem stanju, iz nje pa ne izhaja, katero nepremičnino je tožnik navedel kot stavbno zemljišče, katerega vrednost je ocenil na 5000 EUR ter katero nepremičnino je navedel kot stanovanje ali stanovanjsko hišo, v kateri živi (stran 3 izjave o premoženjskem stanju) in katere vrednost je tožnik ocenil na 83.000 EUR, prav tako pa ni razvidna površina teh nepremičnin ter lastniški delež tožnika. Iz odločb o BPP opr. št. BPP z dne 27.10.2008 ter opr. št. z dne 29.9.2008, prav tako pa tudi iz sklepa opr. št. P z dne 21.10.2008 na katere se tožnik sklicuje v pritožbi, namreč izhaja, da tožnik živi v stanovanjski stavbi na parc. št. , pripisani k vl. št. k.o. , v izmeri 115 m2, katere solastnik je tožnik do 1/4 in ki jo je v zadevi pod opr. št. BPP ocenil na 80.000 EUR, v zadevi pod opr. št. P na 83.000 EUR in v zadevi BPP na 83.458,52 EUR, v predmetnem spisu pa listine iz katere bi podatki o nepremičnini izhajali ni, tožnik pa je tudi v tej zadevi nepremičnino, v kateri živi, ocenil na 83.000 EUR, na podlagi česar je mogoče sklepati, da gre tudi tukaj za nepremičnino parc. št. . V zvezi s tem se pritožbenemu sodišču poraja dvom v resničnost in pravilnost pritožnikove izjave o premoženjskem stanju, saj v sami tožbi, vloženi v predmetnem postopku, navaja, da že od leta 2004 živi v stanovanjski hiši, ki stoji na parceli parc. št. , pripisani k vl. št. k. o. in ki še ni vrisana v kataster ter vpisana v zemljiško knjigo, ter torej očitno ne gre za stanovanjsko hišo ki je bila upoštevana v postopkih pod zgoraj navedenimi opravilnimi številkami kot hiša, v kateri tožnik živi. Podatki o tem, ali je tožnik poleg stanovanjske hiše, v kateri živi, tudi (so)lastnik kakšne druge hiše oziroma stanovanja, o solastniškem deležu tožnika ter o vrednosti take nepremičnine, so za presojo utemeljenosti predloga za taksno oprostitev pomembni, zaradi česar brez njih o predlogu za taksno oprostitev ni mogoče odločati. Ob preučevanju odločb o BPP, ki jih je tožnik kot dokaz predložil pritožbi, pa je pritožbeno sodišče ugotovilo tudi, da je tožnik v postopku za pridobitev BPP prijavil tudi katastrski dohodek, ki ga v predmetni izjavi o premoženjskem stanju ni prijavil. Tudi to okoliščino bo za pravilno odločitev o zadevi treba raziskati.

Ker so dejstva, od katerih je odvisna odločitev o taksni oprostitvi, v predmetni zadevi ostala nepopolno ugotovljena, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo raziskati, kolikšna je dejansko vrednost premoženja tožnika ter kakšni so njegovi dohodki, v ta namen pa bo pozvalo tožnika naj predloži ustrezne listine oziroma izjavo o premoženjskem stanju ustrezno dopolni, o podatkih, navedenih v izjavi o premoženjskem stanju, glede katerih se pojavlja dvom o njihovi pravilnosti, pa bo opravilo uradne poizvedbe. Po ugotovitvi dejanskega premoženjskega stanja tožnika in njegove družine bo sodišče prve stopnje upravičenost tožnika do oprostitve plačila sodnih taks presojalo tako, da bo ugotavljalo, ali bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oziroma njegovi družinski člani, pri čemer bo kot pomoč pri presoji upoštevalo tudi kriterije, ki jih določa ZBPP (predvsem 13. in 14. člen ZBPP) ter z njim v zvezi ZSV (predvsem 23. člen ZSV). Ob tem bo upoštevalo tudi, da je ZST-1 uvedel načelo enkratnega plačila takse (18. člen ZST-1), kar pomeni, da v se taksa za postopek na posamezni stopnji plača le enkrat, zaradi česar v postopku na prvi stopnji poleg takse, ki se plača ob vložitvi tožbe, ni treba plačati še takse za sodbo, kot to v pritožbi zmotno navaja tožnik, ter taksna obveznost v predmetnem postopku na prvi stopnji znaša izključno 180 EUR.