Jedro

Ne gre za upravni spor iz 3. odstavka 1. člena ZUS, ker ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo tožbo tožnika, v kateri je sodišču predlagal, da se ugotovi poseg v njegove ustavne pravice po 2. alineji 29. člena ter 22., 33. in 36. členu Ustave Republike Slovenije, izvršen s strani tožene stranke in njenih pooblaščenih uradnih oseb med opravljanjem hišne preiskave pri tožniku dne 1.7.2002 od 6.00 do 10.55 ure.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navaja, da v obravnavanem primeru tožnik zahteva sodno varstvo zaradi zatrjevanega posega v njegove ustavne pravice, do katerih naj bi prišlo dne 1.7.2002 med izvedbo hišne preiskave v predkazenskem postopku na podlagi Odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu. Sodišče ugotavlja, da je zatrjevane kršitve ustavnih pravic tožnik že uveljavljal v Predlogu obrambe z dne 1.7.2002 na izločitev dokazov, pridobljenih ob nezakoniti preiskavi dne 1.7.2002, podanem tako pri Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu kot pri sodišču in toženi stranki. Iz listinskih dokazov, ki jih je predložil skupaj s tožbo, izhaja, da je tekom predkazenskega postopka na podlagi navedene odredbe preiskovalnega sodnika tožnik vložil pri Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu, sodišču in toženi stranki dne 1.7.2002 Predlog obrambe na izločitev dokazov pridobljenih ob nezakoniti preiskavi dne 1.7.2002, v katerem uveljavlja kršitve temeljnih človekovih pravic pa tudi druge kršitve Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZKP), ki jih zatrjuje tudi v tožbi. Sodno varstvo zoper kršitve človekovih pravic v predkazenskem postopku je tožniku zagotovljeno v kazenskem postopku že ob odločitvi o sodnem preizkusu obtožnice in izčrpano z izčrpanjem pravnih sredstev zoper kazensko sodbo, ki je sodišče ne sme opreti na dokaze, pridobljene s kršitvijo človekovih pravic ali dokaze, pridobljene na podlagi teh nedovoljenih dokazov. Enako stališče je zavzelo Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi, opr. št. Up-6/92 z dne 4.11.1996. Ker je torej tožniku zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku, ne more uveljavljati še sodnega varstva v upravnem sporu po 2. odstavku 157. člena Ustave, saj pogoj odsotnosti drugega sodnega varstva v tem primeru ni izpolnjen.

Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava navaja, da je sklep nezakonit. Zoper njega ni bil uveden noben kazenski postopek, zato ne more uveljavljati pravnih sredstev zaradi v tožbi navedenih kršitev človekovih pravic. Bodoča, negotova, morebitna uvedba postopka - civilnega, upravnega, kazenskega ali pri sodniku za prekrške ne zagotavlja sodnega pravnega varstva. Upravno sodišče se sklicuje na odločbo ustavnega sodišča Up 6/92 z dne 4.11.1996. Vendar ne gre za identično dejansko situacijo. V navedenem primeru je bil kazenski postopek uveden, pri tožniku pa temu ni tako. Pričakovati je mogoče katerega koli od prej navedenih postopkov zoper njega, ali pa zoper morebitno tretjo osebo, ali pa celo, da postopki ne bodo stekli, ker organi za notranje zadeve ne bodo našli razlogov za sum. Ker zoper njega ne teče noben postopek, nima zagotovljenega nobenega sodnega varstva. Tako so podani procesni pogoji po 3. odstavku 1. člena ZUS. Predlaga, da se pritožbi ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča pristojno sodišče v upravnem sporu tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika (2. odstavek 157. člena Ustave). Ta določba je povzeta tudi v 3. odstavek 1. člena ZUS.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne gre za upravni spor iz 3. odstavka 1. člena ZUS. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku. Tožnik namreč uveljavlja kršitev ustavnih pravic v zvezi z opravljeno hišno preiskavo na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika. Navedeno odredbo je preiskovalni sodnik izdal na podlagi določb 1. odstavka 215. člena v zvezi s 1. odstavkom 214. člena ZKP in je predstavljala podlago za dejanja tožene stranke v predkazenskem postopku. V takem primeru pa je zoper ravnanje tožene stranke tožniku zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku in ne v upravnem sporu.

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča pritožbeni ugovori ne morejo vplivati. Če tožnik meni, da mu je bila zaradi dejanja tožene stranke (hišne preiskave) kršena ustavna pravica do zasebne lastnine iz 33. člena ali ustavna pravica do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave RS, pa je za obravnavo navedenih sporov pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Ker torej v tem primeru ne gre za upravni spor iz 3. odstavka 1. člena ZUS, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je tožnikovo tožbo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 73. v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.