Jedro

Skupne stroške postopka za delitev stvari v solastnini predstavljajo tudi sodne takse za predlog in za sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je opravilo delitev solastnih nepremičnin, parc.

št. 386, pašnik v izmeri 825 m2 in parc. št. 387, njiva v izmeri 2039 m2, vpisanih v vl. št. x k.o. D., na katerih imajo udeleženci, kot dediči pok. A. J. po sklepu o dedovanju Temeljnega sodišča, opr. št. I D 591/85, z dne 11.9.1987 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1617/87, z dne 20.1.1988, enake deleže, vsak do 1/3. Delitev parc. št. 386 je opravilo tako, da je predlagateljica prejela v izključno last severni del zemljišča v izmeri 275 m2, ki je v skici grafičnega prikaza delitve, izdelani s strani izvedenca J. S., ki je sestavni del sklepa, označen z oranžno barvo, prva nasprotna udeleženka pa preostali južni del zemljišča v izmeri 550 m2, ki je v skici označen z modro in roza barvo. Parcelo št. 387 pa je razdelilo tako, da je predlagateljica dobila v izključno last vzhodni del zemljišča, v izmeri 679,67 m2, ki je v skici označen z roza barvo, prva nasprotna udeleženka pa preostali zahodni del zemljišča v izmeri 1359,33 m2, ki je v skici označen z oranžno in modro barvo. Odločilo je, da so udeleženci dolžni v roku 30 dni drug drugemu dopustiti in omogočiti geometrsko odmero tistega dela zemljišča, ki pripada po tem sklepu predlagateljici in prvi nasprotni udeleženki, pri čemer si stroške po enakih delih delita slednji, po opravljeni geometrski odmeri parcel pa izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bosta na novo odmerjenih parcelah vknjižili predlagateljica in prva nasprotna udeleženka. Odločilo je da skupne stroške postopka v višini 120.294,00 SIT po enakih krijejo vsi udeleženci, vsak do 1/3 in sta nasprotna udeleženca dolžna povrniti predlagateljici 80.196,00 SIT stroškov, v roku 15 dni.

Proti navedenemu sklepu se pravočasno pritožujeta nasprotna udeleženca. Uveljavljata pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, Ur. l. SRS, št. 30/86) ter predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Kot izhaja iz izreka sklepa je v zemljiški knjigi pri vl. št. x k.o. D. še vedno vpisan A. J.. Ker se lastninska pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, udeleženci postopka sploh niso postali solastniki, zaradi česar bi bilo treba predlog za delitev zavreči. Pri delitvi je treba upoštevati celotno solastno premoženje. Samo v takšnem primeru je mogoče zagotoviti, da vsaka stranka prejme v izključno last stvari, ki ustrezajo velikosti njenega solastnega deleža na vseh stvareh, ki so predmet delitve. Treba je upoštevati tudi solastne stvari in koristi, ki jih je posamezni solastnik že pridobil. Sodišče je delilo nepremičnine, za katere ni izkazano, da so v solastnini strank in tudi niso razvidni njihovi deleži, ostalega premoženja, navedenega v pravnomočnem sklepu o dedovanju pa ni delilo. Delitev je opravljena v nasprotju z zakonom. Ni namreč upoštevan upravičen interes predlagateljice, da dobi v izključno last obe nepremičnini, predlagateljici pa izplača vrednost njenega deleža. Prva nasprotna udeleženka živi najbljiže obem parcelam. Predlagateljica ni oporekala dejstvu, da so navedeno zemljišče vedno uživali lastniki hiše Z. in je to zemljišče vedno spadalo k hiši, parcela št. 387 pa je zelnik za potrebe te hiše. Na strani predlagateljice ni nobenih razlogov, da bi pridobila del parcel v naravi; gre za kmetijsko zemljišče, predlagateljica nima vozniškega izpita in živi v 50 km oddaljenem kraju ter zemljišč ne more obdelovati. Vztrajanje pri delitvi v naravi je le nagajanje, z delitvijo bi se tudi zmanjšala vrednost m2 parcele, ker bo zmanjšana možnost strojne obdelave. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka. Med skupne stroške spadajo le stroški izvedenca, ne pa tudi stroški predlagateljice za sodne takse. Če bi bilo tako, bi bilo treba med skupne stroške šteti tudi stroške odgovora nasprotnih udeležencev.

Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo prvega odstavka 20. člena v zvezi s 36. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6/80 z nadaljnjimi spremembami, enako 39. v zvezi z 41. členom sedaj veljavnega Stvarnopravnega zakonika - SPZ, Ur. l. RS, št. 87/02) se lastninska pravica pridobi z dedovanjem v trenutku uvedbe dedovanja, to je zapustnikove smrti (prim. 123. člen Zakona o dedovanju - ZD, Ur. l SRS, št. 15/76 z nadaljnjimi spremembami). V skladu s 132. členom ZD zapuščina preide v trenutku zapustnikove smrti in za prenos lastninske pravice niso predpisani nobeni dodatni pogoji. V tem se dedovanje, kot pravni temelj pridobitve lastninske pravice, razlikuje od pravnoposlovne pridobitve, pri kateri se za prehod lastninske pravice na nepremičninah zahteva vpis v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR, enako prvi odstavek 49. člena SPZ). Z drugimi besedami, pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi dedovanja, vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven, kot zmotno menita pritožnika. Poleg tega pa je v času odločanja pritožbenega sodišča po podatkih zemljiške knjige Okrajnega sodišča tudi vknjižena solastninska pravica udeležencev, vsakega do 1/3. Pogoja, da bi se lahko zahtevala le delitev vseh nepremičnin (kar se je) in premičnin po sklepu o dedovanju niti ZNP niti kakšen drug predpis ne določajo. Predlagateljica je imela v skladu z določbo prvega odstavka 16. člena ZTLR pravico zahtevati delitev tistih stvari, za katere ni želela, da še naprej ostanejo v solastnini.

Solastninska skupnost namreč ni prisilna skupnost. Nasprotna udeleženca pa delitve drugih solastnih stvari nista predlagala (nista vložila predloga za delitev). Predmet delitve je po naravi stvari same lahko le obstoječa stvar. Ob ugotovitvi, da je avtomobil, ki je bil predmet dedovanja, že uničen, njegove delitve pač ni mogoče opraviti. Z uničenjem stvari je tudi prenehala (so)lastninska pravica udeležencev (prvi odstavek 47. člena ZTLR). Neutemeljen je tudi očitek, da bi bilo treba v tem postopku upoštevati korist, ki jo je imela predlagateljica, ker naj bi avtomobil uporabljala od smrti A. J. do uničenja. Predmet postopka za delitev stvari v solastnini je izključno delitev stvari. Korist od uporabe, ki ni sorazmerna solastniškemu deležu posameznega solastnika je lahko le predmet samostojnega pravdnega postopka (prim. 198. člen Obligacijskega zakonika, Ur l. RS, št. 83/01).

Nepremičnini, ki sta predmet delitve je sodišče prve stopnje razdelilo tako, kot ustreza solastniškim deležem udeležencev, upoštevaje pri tem dogovor med nasprotnima udeležencema. Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da prva nasprotna udeleženka ni izkazala večjega interesa za stvari od predlagateljice, ki je predlagala takšno delitev, da dobi solastniškemu deležu ustrezen del nepremičnine v naravi. Sprejete dokazne ocene pritožbeni očitki ne omajejo. Dodati je še, da je prva nasprotna udeleženka sama izpovedala, "da z družino na predmetnih parcelah nima zelnika, da so vsi zaposleni, v službah od jutra do večera, tako, da nimajo časa, da bi obdelovali vrt" (izpoved na list. št. 71 spisa). Zgolj to, da je hiša, v kateri živi prva nasprotna udeleženka v bližini spornih parcel, medtem ko predlagateljica živi v 50 km oddaljenem kraju, četudi brez vozniškega izpita, ne zadostuje za izkaz upravičeno večjega interesa na stvari. Očitek, da se bo zaradi delitve vrednost m2 parcele bistveno znižala pa je v nasprotju z ugotovitvami izvedenca J. S. (list. št. 59 spisa). Izkaže se, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo vse kriterije v času odločanja sodišča prve stopnje veljavnega 122. člena ZNP. Ugotovljeno dejansko stanje pa tudi ob uporabi (strožjih) kriterijev 70. člena SPZ, ki pripad celotne stvari le enemu od solastnikov, predvideva namesto prodaje (peti odstavek 70. člena SPZ), ta pa pride v poštev le v primerih, kadar fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (četrti odstavek 70. člena SPZ), ne pripelje do drugačne rešitve.

Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka. Skupne stroške postopka (drugi odstavek 35. člena ZNP) namreč predstavljajo tudi sodne takse za predlog in za sklep. Zato tudi te stroške v skladu z določbo 126. člena ZNP trpijo udeleženci v sorazmerju z velikostjo njihovih dednih deležev (načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji VSS 21. in 22.12.1992, Poročilo VSS 2/92, str. 23.). Zaradi popolnosti odgovora na pritožbene očitke je treba še pojasniti, da Zakon o sodnih taksah - ZST (Ur. l. SRS, št. 30/78 z nadaljnjimi spremembami) takse za odgovor na predlog sploh ne predvideva.

Ker ni ne uveljavljenih ne po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Določbe ZTLR je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi prehodne določbe 268. člena SPZ, določbo 70. člena SPZ pa na podlagi prehodne določbe drugega odstavka v zvezi z 2. alinejo prvega odstavka 273. člena SPZ.