Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zoper pravnomočno odločbo (sklep), izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija (prvi odstavek 10. člena ZIZ). Navedena določba preprečuje tudi uporabo instituta dopustitve revizije po 367. členu ZPP, zato tožnik s svojo vlogo za dodelitev BPP, kjer je obliko in vrsto BPP (vložitev revizije) izrecno navedel, ne more biti uspešen.
Tožba se zavrne.
1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo Bpp 729/2013, odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) A.A., tožnika v tem upravnem sporu, zavrne. Pojasnila je, da je prosilec vložil prošnjo za vložitev in sestavo revizije zoper sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. I Ip 601/2012 z dne 10. 1. 2013, v povezavi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. In 229/2010 z dne 9. 8. 2012. Pregledala je listine predmetnega spisa in ugotovila, da je bila zoper prosilca, kot dolžnika v izvršilnem postopku, s sklepom o izvršbi opr. št. In 229/2010 z dne 23. 8. 2010 dovoljena izvršba, zaradi izročitve in izpraznitve stanovanja. Zoper predmetni sklep je prosilec 16. 9. 2010 podal ugovor, sodišče pa je s sklepom z dne 9. 8. 2012 odločilo, da je ugovor umaknjen, saj prosilec kot dolžnik, ob vložitvi ugovora, niti v dodatnem roku, ni plačal sodne takse za ugovor, prav tako pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks. Zoper takšno odločitev sodišča se je tožnik pravočasno pritožil, Višje sodišče v Celju pa je s sklepom opr. št. I Ip 601/2012 z dne 10. 1. 2013 pritožbo prosilca zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je štelo dolžnikov ugovor kot umaknjen.
2. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v tretjem odstavku 367. člena določa, da sodišče ne more dopustiti revizije, kadar zakon določa, da v posameznem postopku ni dovoljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v prvem odstavku 10. člena izrecno določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija, glede na zgoraj citirano določba ZPP, pa tudi ni mogoče uporabiti inštituta dopuščene revizije, ki ga je mogoča uporabiti le v postopkih, v katerih je revizija načeloma dovoljena. Glede na dejstvo, da prosilec zaproša za vložitev in sestavo revizije v izvršilnem postopku, v katerem pa revizija ni dovoljena, je tožena stranka zaključila, da dodelitev BPP v predmetni zadevi ni utemeljena in iz tega razloga v nadaljevanju ni presojala, ali prosilec izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.
3. Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka. V tožbi navaja, da je odločitev napačna. Meni, da mu je sodišče v izvršilnem postopku z zavrnitvijo vloge storilo krivico. Njegovo zahtevo za revizijo bi bilo treba razlagati oziroma razumeti tako, da jo je podal pravni laik. Beseda revizija ni mišljena kot revizija v pravnem, postopkovnem smislu, v smislu ZPP, ampak kot dopis izvršilnemu ali kakemu drugemu prizivnemu sodišču. Torej beseda revizija sama po sebi ne pomeni nujno revizijskega postopka, ki v tej zadevi očitno ni dovoljen, kar mu tudi še danes ni povsem jasno. Pomeni pregled poslovanja (po ZZKJ) in kot tako jo je pri podajanju vloge tudi navedel. Nadalje navaja, da je storilo sodišče napako z zavrnitvijo zahtevka tudi zaradi tega, ker je v isti zadevi kasneje vložil nov zahtevek, pri čemer ni več zaprosil samo za revizijo postopka, ampak za vse možne oblike pravnega svetovanja in zastopanja v dani zadevi. Sodišče mu je na podlagi vloge z dne 11. 4. 2013 z odločbo Bpp 764/2013 z dne 15. 4. 2013 dodelilo odvetniško pomoč za svetovanje v zadevi, za katero je že drugič, z istimi dokazili dokazoval, da je zadeva nujna, saj mu 14. 5. 2013 grozi izselitev. Pravnik, ki mu ga je sodišče dodelilo, je potrdil njegove razloge za to, da je v dani zadevi smiselno nasprotovati in se tako ali drugače protiviti odločitve izvršilnega sodišča. Pojasnil mu je, da nima možnosti vložitve revizije, da pa bi lahko vložil ugovor po izteku roka in predlog za odlog izvršbe. Sprašuje se, zakaj mu tega niso mogli pojasniti pri toženi stranki. S tem so mu povzročili škodo. Sodišče mu je z dodelitvijo BPP priznalo svojo zmoto pri izpodbijani odločitvi in mu s tem povzročilo stroške, ki jih je utrpel ob trikratnem vlaganju vloge za BPP. Vse te stroške ocenjuje na 200 EUR in v kolikor še prišteje še stroške vložitve upravnega spora, ki jih ocenjuje v višini najmanj 100 EUR, meni, da mu je bila z napačnim ravnanjem povzročena škoda najmanj 300 EUR. Drugo pa je učinek pozne vložitve ugovora, ki sta ga z odvetnikom sedaj vložila. V kolikor bo na podlagi vloženega ugovora prišlo do odloga izvršbe in se s tem izkazalo, da ima v celoti prav, potem meni, da mora tožena stranka prevzeti tudi odgovornost za vso materialno in nematerialno škodo, ki mu je bila povzročena. Predlaga tudi, da tožena stranka nosi stroške postopka.
4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.
5. Tožba ni utemeljena.
6. Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).
7. Sodišče tožniku pojasnjuje, da zoper pravnomočno odločbo (sklep), izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija (prvi odstavek 10. člena ZIZ). Navedena določba preprečuje tudi uporabo instituta dopustitve revizije po 367. členu ZPP, zato tožnik s svojo vlogo za dodelitev BPP, kjer je obliko in vrsto BPP izrecno navedel, ne more biti uspešen. Navedena ugotovitev, oprta na določbe ZIZ in ZPP, pa pomeni tudi, da se sodišču ni potrebno vsebinsko opredeliti do tožnikovih ugovorov, ki se nanašajo na razlago pojma revizija, niti do njegovih zahtev za povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi odločitve tožene stranke.
8. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.