Jedro

Za odločitev v tej zadevi ni pravno pomembno, ali je tožnik sporno seme podzemne kolerabe prodajal kot krmno rastlino ali vrtnino. V tej zadevi je bistveno, da navedeni predpisi določajo pravila za trženje semenskega materiala določene rastline, in sicer ne glede na namen za katerega se trži. Zato ni pomembno, s kakšnim namenom se seme prodaja oziroma v posledici tega za kateri namen se rastlina goji oziroma uporablja, temveč je pomembno zgolj, kateri predpisi urejajo pogoje za trženje semenskega materiala posamezne kmetijske rastlinske vrste. V konkretnem primeru je to ZSMKR.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožniku prepovedal trženje semena podzemne kolerabe sort Gransa in Hofmanova rumena ter peteršilja sorte Mooskrause 2 (1. točka izreka); določil rok za izvršitev odločbe z dnem vročitve odločbe (2. točka izreka); mu naložil, da mora v roku 15 dni inšpektorici posredovati dokazila o izvedenem ukrepu, vključno s seznamom trgovin, iz katerih je bilo seme umaknjeno (3. točka izreka) ter odločil, da bo o stroških postopka odločeno s sklepom in da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (4. in 5. točka izreka). Iz njene obrazložitve izhaja, da je organ ob pregledu semenskega materiala v tam navedenih trgovinah ugotovil, da te tržijo semena podzemne kolerabe sort Gransa in Hofmanova rumena in peteršilja sorte Mooskrause 2, ki jih dobavlja tožnik, pri čemer ti sorti kolerabe nista vpisani v 37. dopolnjeno izdajo skupnega kataloga sort poljščin, kakor tudi ne v njen prvi ali drugi dodatek ali v sortno listo RS za leto 2019; navedena sorta peteršilja pa ne v tam navedene dokumente. Tožnik tako ni spoštoval zahtev iz drugega in petega odstavka 12. člena Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR). Ugotovil je še, da trženje navedenega semena podzemne kolerabe ni skladno z določbami 3. člena Direktive Sveta 66/401/EGS, ki določa, da se seme vrste Brassica napus L. var. napobrassica (L.) Rchb ne sme tržiti, če ni bilo potrjeno kot osnovno seme ali certificirano seme. Po njegovi oceni pa so pomanjkljivi tudi zahtevani podatki na etiketi, saj niso v skladu z Direktivo 66/401/EGS, ki za certificirano seme predpisuje zahtevane podatke na etiketi dobavitelja oziroma na embalaži. 2. Drugostopenjski organ je tožnikovi pritožbi delno ugodil in 1. točko izreka izpodbijane odločbe spremenil tako, da je besedilo „sort Gransa in“ nadomestil z besedilom „sorte“; v ostalem delu je pritožbo zavrnil. Odločil je še, da posebni stroški postopka niso bili priglašeni. V odločbi dodatno razlaga, zakaj se v tem primeru uporablja tudi Pravilnik o trženju semena krmnih rastlin in pese, spremembo izpodbijane odločbe pa utemeljuje z okoliščino, da iz upravnega spisa ne izhaja, da bi inšpektor v postopku pregledoval semenski material podzemne kolerabe sorte Gransa, zaradi česar se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je organ zmotno štel podzemno kolerabo za krmno rastlino in ne za vrtnino. Organu očita, da te ugotovitve ni pojasnil, čeprav so nasprotni zaključki izhajali iz podatkov na etiketi in velikosti same embalaže. Trdi, da je podzemna koleraba vrtnina in da ni regulirana z nobeno evropsko direktivo, niti ni zanjo predpisan vpis v sortno listo ter da se zato ne uporablja ZSMKR. Meni, da bi bilo pravila za trženje krmnih rastlin, ki so regulirana z zakonom in evropsko direktivo, treba uporabiti le, če bi podzemno kolerabo tržil z namenom pridelave krmnih rastlin. Navaja, da je italijanski dobavitelj semen podzemne kolerabe (kot vrtnine) te tako pravilno pakiral v skladu z veljavnim italijanskim zakonom, ki predvideva, da se seme podzemne kolerabe trži kot zelenjadnico, kar je bilo označeno tudi na embalaži sami. Uveljavlja še kršitev pravice do prostega pretoka blaga. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in se v bistvenem sklicuje na razloge, ki sta jih v svojih odločbah navedla že prvostopenjski in drugostopenjski organ. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

**K I. točki izreka**

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet tega upravnega spora je odločitev organa, s katero je tožniku prepovedal trženje semena podzemne kolerabe sorte Hofmanova rumena. Ker tožnik izpodbijane odločbe ne izpodbija v delu, s katerim mu je prepovedano trženje peteršilja sorte Mooskrause 2, sodišče zakonitosti izpodbijane odločbe v tem delu ni presojalo.

7. Med strankama postopka ni sporno, da je tožnik v Republiki Sloveniji tržil seme podzemne kolerabe (Brassica napus L. var. napobrassica (L.) Rchb.) sorte Hofmanova rumena. Sporno pa je vprašanje, ali je trženje semena navedene sorte podzemne kolerabe podvrženo izpolnjevanju pogojev iz ZSMKR oziroma natančneje vprašanje, ali bi moral biti semenski material sporne sorte podzemne kolerabe vpisan v sortno listo v skladu z ZSMKR ali skupni katalog sort poljščin oziroma zelenjadnic v skladu z Direktivama 2002/53/ES ter 2002/55/ES. Tožnik ugovor, da mu ne bi bilo potrebno izpolnjevati spornih pogojev iz ZSMKR (glede trženja spornega semena), gradi na argumentu, da je podzemna koleraba vrtnina, ne pa krmna rastlina, zardi česar ni regulirana z nobeno evropsko direktivo, posledično pa tudi ne pride v poštev uporaba ZSMKR.

8. V skladu s svojim 1. členom ZSMKR med drugim ureja trženje semenskega materiala (vseh) kmetijskih rastlin; torej tudi krmnih rastlin in zelenjadnic. Zakon v prvem odstavku 3. člena nadalje določa, da se uporablja za semenski material kmetijskih rastlinskih vrst, ki so opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena tega zakona. Med temi je tudi Direktiva Sveta z dne 14. 6. 1966 o trženju semen krmnih rastlin (Direktiva 66/401/EGS), ki v svojih določbah podzemno kolerabo (Brassica napus L. var. napobrassica (L.) Rchb.) opredeljuje kot krmno rastlino, in sicer pod alinejo c) 1. A odstavka 2. člena.

9. To pomeni, da se za trženje podzemne kolerabe uporablja ZSMKR. V skladu s tem na podlagi petega odstavka 3. člena ZSMKR sprejeti Pravilnik o vrstah kmetijskih rastlin, količinah semenskega materiala kmetijskih rastlin ter obrazcu zahteve za dovolitev trženja oziroma za izdajo posebnega uvoznega dovoljenja (v nadaljevanju Pravilnik o vrstah kmetijskih rastlin), ki v 2. členu določa, da so vrste kmetijskih rastlin, katerih semenski material se lahko trži, navedene v prilogi 1 pravilnika, v tej prilogi našteva tudi podzemno kolerabo Brassica Napus L. var. napobrassica (L.) Rchb. Stališče tožnika, da trženje semena podzemne kolerabe (sorte Hofmanova rumena) ni regulirano z nobenim predpisom, je tako neutemeljeno.1

10. Po prvem odstavku 10. člena ZSMKR se semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega zakona lahko trži, če je bil pridelan v skladu z zahtevami za pridelavo posamezne kategorije in če glede kakovosti izpolnjuje predpisane zahteve za predpisano kategorijo semenskega materiala kmetijskih rastlin. Če je za semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin v zahtevah iz 10. člena tega zakona predpisana zahteva glede sortne pristnosti in čistosti, se lahko semenski material kmetijskih rastlin trži, če izpolnjuje zahteve iz 10. člena tega zakona in je označen z imenom sorte (prvi odstavek 10. člena ZSMKR). Pri poljščinah (med drugim krmnih rastlinah) in zelenjadnicah mora biti sorta iz prejšnjega odstavka vpisana v sortno listo v skladu s tem zakonom oziroma v skupni katalog sort poljščin v skladu z Direktivo 2002/53/ES oziroma v skupni katalog sort zelenjadnic v skladu z Direktivo 2002/55/ES (drugi odstavek 12. člena). Obvezen vpis v sortno listo pa predvideva tudi Pravilnik o trženju semena krmnih rastlin in pese, ki v prvem odstavku 7. člena določa, da sta uradna potrditev in trženje dovoljena samo za tiste sorte krmnih rastlin in pese, ki izpolnjujejo zahteve za vpis in so vpisane v sortno listo v skladu s predpisom, ki ureja postopek vpisa sort v sortno listo in vodenje sortne liste, ali so vpisane v skupni katalog sort poljščin v skladu z Direktivo Sveta 2002/53/ES z dne 13. 6. 2002 o skupnem katalogu sort poljščin oziroma je za sorte v skladu s predpisi Skupnosti dovoljeno trženje semena na skupnem trgu.

11. Tega pogoja tožnik v konkretnem primeru ni izpolnjeval, saj podzemna koleraba sorte Hofmanova rumena ni bila vpisana ne v sortno listo poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte (tj. sortno listo v skladu z ZSMKR) ne v skupni katalog sort poljščin v skladu z Direktivo 2002/53/ES2. Slednja okoliščina upoštevaje tožbene navedbe za tožnika sicer niti ni sporna. Organ pa je na navedeni podlagi v skladu s 6. točko prvega odstavka 69. člena ZSMKR tudi pravilno izrekel izpodbijani inšpekcijski ukrep.

12. Sodišče še pojasnjuje, da za odločitev v tej zadevi ni pravno pomembno, ali je tožnik sporno seme podzemne kolerabe prodajal kot krmno rastlino ali vrtnino. V tej zadevi je bistveno, kot pravilno navaja že toženka, da navedeni predpisi določajo pravila za trženje semenskega materiala določene rastline, in sicer ne glede na namen za katerega se trži. Zato ni pomembno, s kakšnim namenom se seme prodaja oziroma v posledici tega za kateri namen se rastlina goji oziroma uporablja, temveč je pomembno zgolj, kateri predpisi urejajo pogoje za trženje semenskega materiala posamezne kmetijske rastlinske vrste. V konkretnem primeru je to – kot že povedano – ZSMKR. Na drugačno razlago ne odkazuje nobena izmed določb ZSMKR, niti 1. in 1a člen Direktive 66/401/EGS, ki določata namen uporabe direktive.

13. V izpodbijani odločbi je bila tožniku ustrezno pojasnjena uporaba določb Direktive 66/401/EGS in ZSMKR, pri čemer pa je drugostopenjski organ tudi obrazložil, zakaj je pravno nepomembno vprašanje, ali je podzemna koleraba vrtnina. Tožbeni ugovor, da tožnik na navedena vprašanja ni dobil odgovora, zato ni utemeljen.

14. Tožnik se tudi ne more uspešno sklicevati na tretji odstavek 3. člena ZSMKR, ki določa, v katerih primerih se zakon ne uporablja. Po prvem odstavku 3. člena ZSMKR se namreč ta zakon uporablja za semenski material kmetijskih rastlin vrst, ki so opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena tega zakona. To pa pomeni, da se tretji odstavek 3. člena ZSMKR, ki določa, da se določbe tega zakona ne uporabljajo za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici Evropske unije in se trži v Republiki Sloveniji, kot je v sklepu X Ips 44/2013 pojasnilo že Vrhovno sodišče, nanaša na tiste vrste kmetijskih rastlin, ki niso opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR. Ker je podzemna koleraba (Brassica Napus L. var. napobrassica (L.) Rchb.) opredeljena v alineji c) 1. A odstavka 2. člena Direktive 66/401/EGS, ki je predpis iz 1. člena ZSMKR, ni kmetijska rastlina iz tretjega odstavka 3. člena ZSMKR, za katero se ta zakon ne uporablja.

15. Tožnik pa se neutemeljeno sklicuje tudi na določbe o prostem pretoku blaga v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU). Prosti pretok blaga se predvsem zagotavlja z odpravo carin in količinskih omejitev ter s prepovedjo ukrepov, ki bi imeli enak učinek. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je imel zakonodajalec podlago za določitev pogojev za trženje semenskega materiala podzemne kolerabe (Brassica Napus L. var. napobrassica (L.) Rchb.) v določbah Direktive 66/401/EGS, in sicer zlasti v njenem 3. členu.

16. Ker po povedanem tožba ni utemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

17. Kot je bilo že navedeno v 7. točki te obrazložitve, med strankami ni sporno dejansko stanje, na katerega je toženka oprla svojo obrazložitev (to je, da je tožnik v Republiki Sloveniji tržil seme podzemne kolerabe - Brassica napus L. var. napobrassica (L.) Rchb. - sorte Hofmanova rumena), sporno pa je bilo le pravno vprašanje, to je, ali je toženka ob tako ugotovljenem dejstvu smela izreči izpodbijani ukrep na podlagi določb ZSMKR. Sodišče je zato v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

**K II. točki izreka**

18. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Prim. tudi sodbo tega sodišča I U 1278/2019. 2 In seveda tudi ne v skupni katalog sort zelenjadnic v skladu z Direktivo 2002/55/ES, saj predpisi EU – kot že rečeno – podzemne kolerabe niti ne štejejo za zelenjadnico, ampak za krmno rastlino.