Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 365/2012

ECLI:SI:VDSS:2012:PSP.365.2012 Oddelek za socialne spore

lastnost zavarovanca samozaposlena oseba
Višje delovno in socialno sodišče
11. oktober 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik ima lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 kot samozaposlena oseba od 1. 1. 2002 dalje, za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 pa je potrebno najprej ugotoviti, ali je v tem obdobju njegova osnova dosegla najmanj znesek minimalne plače, saj se le v tem primeru v obvezno zavarovanje vključi kot samozaposlena oseba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in v I. točki izreka odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 15. 12. 2010. V II. točki izreka je prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 11. 8. 2010 odpravilo v delu, kjer je tožena stranka odločila, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova lastništva zasebne družbe, ki jo zasebno vodi, oziroma v kateri je hkrati poslovodna oseba od 16. 7. 1999 do 31. 12. 1999, za obdobje 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 je toženi stranki naložilo, da v roku 30-ih dni izda nov upravni akt glede lastnosti zavarovanca za tožnika. V III. točki izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da tožnik nima lastnosti zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba od 1. 1. 2002 do 5. 3. 2007. Zoper sodbo v celoti se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožil tožnik in predlagal, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da v celoti odpravi tudi prvostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 11. 8. 2010 ter toženi stranki naloži povračilo stroškov pritožbe. Navaja, da se sodišče ni opredelilo do bistvenega argumenta tožeče stranke, da odločba tožene stranke ni izvršljiva. Nadalje se ni opredelilo do tožnikovih trditev o zastaranju v postopkih pri Davčni upravi Republike Slovenije. Odločitev o lastnosti zavarovanca pomeni nezakonit in protiustaven poseg v tožnikove pravice za nazaj. Bil je prepričan, da je poravnal vse materialne in nematerialne obveznosti. Tožena stranka oziroma državni organi bi morali ustrezno ukrepati in tožnika pravočasno pozvati, da predloži ustrezne listine in dokazila ter se vključi v zavarovanje. Če bo napadena odločba obveljala, bo tožnik postal davčni dolžnik, kar je neupravičeno, ker je štel, da ima poravnane vse obveznosti. Če bo davčni organ v posledici pravnomočnosti napadene odločbe odmeril prispevke, bo moral upoštevati zastaralne roke. Le zakon lahko določi, da imajo posamezne določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Noben zakon ne določa, da se sme uvesti postopek za uveljavljanje statusa zavarovanja v rokih, ki že po splošnih predpisih pomenijo zastaranje. Sodišče se je neutemeljeno sklicevalo na odločitev Vrhovnega sodišča v letih 2007 do 2012 in s tem utemeljilo vključitev v zavarovanje vse do leta 2000. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je glede ugotovitve lastnosti zavarovanca na podlagi družbeništva osebe v zasebni družbe, ki je obenem poslovodna oseba in ni bila zavarovana na drugi podlagi, pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

Pravna podlaga za vključitev tožnika v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je drugi odstavek 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo z nadaljnjimi spremembami)), po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Iz izpisa iz sodnega oziroma poslovnega registra, priloženega v upravnem spisu (tudi priloga A5), se vidi, da je tožnik od 7. 4. 1999 družbenik družbe A., storitve in prevozi d.o.o. in od navedenega datuma dalje tudi direktor oziroma oseba, ki zastopa družbo. Za družbenike zasebnih družb se po 33. členu ZPIZ-1 obvezno zavarovanje začne z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra. Po določbi 4. alineje 47. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ, Ur. l. RS, št. 81/00, 111/07 in 25/11) ob pogoju vložene prijave v zavarovanje pridobijo lastnost zavarovanca poslovodni delavci zasebnih družb iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 z dnem vpisa v sodni register. Matična evidenca zavarovancev pomeni informacijsko bazo podatkov, ki jo vodi tožena stranka in na podlagi katere se po prvem odstavku 203. člena ZPIZ-1 upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja med ostalim tudi podatki o pokojninski dobi, kar vpliva na pridobitev in odmero pravic. Po prvem odstavku 50. člena ZMEPIZ se postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovanca lahko začne tudi po uradni dolžnosti. Zavod odloči o lastnosti zavarovanca z odločbo. V tem primeru se po drugem odstavku 48. člena ZMEPIZ lastnost zavarovanca ugotavlja od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, sicer pa največ od dneva uveljavitve ZPIZ-1. Z dnem 7. 4. 1999, ko je tožnik postal družbenik in poslovodna oseba družbe A. d.o.o. ter ni bil zavarovan na drugi podlagi, je na podlagi omejenih zakonskih odločb pridobil lastnost zavarovanca in je v tem smislu sodišče prve stopnje za čas od 1. 1. 2002 do 5. 3. 2007 pravilno zavrnilo zahtevo, da se ugotovi, da v tem času tožnik nima lastnosti zavarovanca.

Tožniku je bilo že v sklepu Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 13. 4. 2011, s katerim je sodišče zavrnilo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe, pojasnjeno, da bo o obračunu in plačilu prispevkov v skladu s pristojnostjo iz 228. člena ZPIZ-1 odločila davčna uprava. V postopku pri davčni upravi bo odločeno tudi o tožnikovih ugovorih, da je terjatev za plačilo prispevkov zastarala. V obravnavanem postopku je tožena stranka odločala le o lastnosti zavarovanca, ne pa o plačilih prispevkov, kar je predmet posebnega postopka po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2 , Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami). Tožniku je bilo tudi pojasnjeno, da bo v posebnem postopku o obveznosti plačila prispevkov odločeno šele po pravnomočni presoji zakonitosti odločb tožene stranke. Doslej je bilo odločeno le, da je tožena stranka z odločbo z dne 11. 8. 2010 zakonito odločila, da ima tožnik lastnost zavarovanca po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 od 1. 1. 2002 do 5. 3. 2007. Za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001, ko je veljalo besedilo ZPIZ-1 pred spremembo ZPIZ-1 C (Ur. l. RS, št. 109/2001), bo tožena stranka v posebnem postopku ugotovila, ali tožnik, kot je tedaj določal zakon, izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje, ker je njegova osnova za obračun dohodnine dosegla najmanj znesek minimalne plače. Navedene dodatne pogoje je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in toženi stranki na podlagi prve alineje prvega odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04, 10/04 - popr., 61/04 - ZPMSPDSS, 45/08 - ZArbit, 45/08 - ZPP-D, 33/10 - Skl. US, 47/10 - Odl. US in 43/12 - Odl. US) naložilo, da za navedeno obdobje ugotovi tožnikovo osnovo za obračun dohodnine in nato ponovno odloči o lastnosti zavarovanca za čas od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001. Iz razlogov, navedenih v prejšnji točki obrazložitve, se tožnik neutemeljeno pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka. Sodišče je tožbenemu zahtevku, da se odpravi odločba, s katero je tožena stranka odločila, da ima tožnik lastnost zavarovanca od 16. 7. 1999 do 31. 12. 1999 ugodilo. V tem delu tožnik tudi ni imel pravnega interesa za pritožbo. Ker pa se tožnik pritožuje zoper sodbo v celoti in ni posebej opredelil razlogov s katerimi izpodbija posamezne dele sodbe, je sodišče druge stopnje pritožbo kot celoto tudi obravnavalo. Prvostopenjsko sodišče je toženi stranki pravilno naložilo, da za čas od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001, ko je za vključitev v zavarovanje še veljal omenjeni dohodkovni pogoj, ugotovi, ali je tožnikova osnova za obračun dohodnine v tem obdobju dosegala najmanj znesek minimalne plače in po ugotovitvi izda nov upravni akt o lastnosti zavarovanca za tožnika v tem obdobju. Tožena stranka ima na razpolago podatke o tožnikovih dohodkih in plačanih prispevkih, s svojimi strokovnimi službami in informacijskimi pripomočki bo lažje in hitreje ugotovila dejansko stanje o tožnikovih dohodkih v navedenem obdobju. Na podlagi prve alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 je zato sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo, da za navedeno obdobje izda nov upravni akt. Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia