Jedro

Zaključek prvostopenjskega sodišča, da naknadna poprava enega elementa potnega naloga ne izkazuje resničnosti storilčevih navedb o datumu vrnitve v Slovenijo, je preuranjen. Če obstaja dvom o tem, kateri podatek v zasebni listini je pravilen, in je možno o tem izvesti dodatne dokaze, je ta dvom potrebno odpraviti z izvedbo dodatnih dokazov in dokaznega predloga za zaslišanje storilca ni mogoče zavrniti kot nepotrebnega.

Izrek

Pritožbi storilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod prvo točko izreka zavrnilo storilčevo prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje zavrne, pod drugo točko zavrglo storilčevo pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 29. 1. 2010 kot prepozno in pod tretjo točko storilcu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje enostransko napačno zaključuje, da se podatki na delovnem nalogu ne ujemajo z datumom njegove dejanske odsotnosti. Delovni nalog ni ponarejen, temveč je delodajalec na njem le popravil prvotno napako pri izpisovanju datuma opravljanja del. Sodišče bi tako v dvomu o pravilnosti podatkov moralo zaslišati storilca, ki je zaslišanje tudi predlagal in bi lahko pojasnil, zakaj je datum popravljen in kateri je pravilen. Ker tega prvostopenjsko sodišče ni storilo, je storilcu kršilo pravico do pristopa na sodišče, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb Zakona o prekrških. V dokaz svojim trditvam, da se je šele 9. 3. 2010 vrnil v Slovenijo in šele tedaj prevzel poštno pošiljko, ki jo je poštar pustil v hišnem predalčniku, storilec prilaga še Pogodbo z dne 8. 1. 2010, iz katere izhaja, da je bil rok montaže od 18. 1. 2010 do 19. 3. 2010, in račun št. 3/3, iz katerega izhaja, v katerem obdobju je storilec opravljal dela in je bil odsoten iz Slovenije.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je storilec 16. 3. 2010 vložil pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in sicer skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe. Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je po ugotovitvah sodišča prve stopnje storilcu bil vročen v skladu s IV. odst. 87. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) tako, da se vročitev šteje za opravljeno z dne 17.2.2010, kar pomeni, da se je rok za vložitev pritožbe iztekel 25.2.2010. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je storilec navajal, da je v času vročanja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja bil službeno odsoten, saj je opravljal delo za podjetje M. d. o. o., na D. in je tako za pravno posledico (izdan sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja) izvedel šele 9. 3. 2009, ko je prejel obvestilo z dne 9. 3. 2009 (pravilno 5. 3. 2010) o izvršitvi sankcije. Tako je dejansko šele 9. 3. 2010 v poštnem nabiralniku našel sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in je šele takrat začel teči rok za pritožbo. V dokaz svojim trditvam je priložil potrdilo o odsotnosti – nalog za službeno potovanje št. 1/1 z dne 18. 1. 2010 (priloga B1) in predlagal svoje zaslišanje. Sodišče prve stopnje je ob presoji naloga za službeno potovanje ugotovilo, da ni mogoče slediti storilčevim navedbam, da se je s službenega potovanja v Slovenijo vrnil šele 9. 3. 2010, ker iz potnega naloga izhaja, da naj bi se potovanje začelo 18. 1. 2010 in naj bi trajalo do 9. 2. 2010 oz. 23 dni, nato pa je na tem nalogu ročno, z drugim pisalom, kar je vidno na prvi pogled, datum 9.2.2010 spremenjen v 9. 3. 2010, pri čemer očitno gre za naknadno spremembo, saj je od 18.1.2010 do 9.2.2010 ravno 23 dni (kot je navedeno na potnem nalogu), od 18.1.2010 do 9.3.2010 pa je 51 dni. Glede na takšne ugotovitve je prvostopenjsko sodišče zgolj na podlagi presoje enega dokaza sprejelo zaključek, da je storilec na službenem potovanju bil do 9. 2. 2010, medtem ko je storilčevo zaslišanje ocenilo kot nepotrebno. Takšna ocena je po mnenju pritožbenega sodišča preuranjena. Kot pravilno izpostavlja storilec v pritožbi, bi moralo sodišče prve stopnje ugotovljena neskladja v datumih na potnem nalogu preveriti z zaslišanjem storilca, ki je to tudi predlagal, saj je v primeru dvoma o tem, kateri podatek v zasebni listini je pravilen, in je možno o tem izvesti dodatne dokaze, ta dvom potrebno odpraviti z izvedbo dodatnih dokazov in v takšnem primeru dokaznega predloga za zaslišanje storilca ni mogoče zavrniti kot nepotrebnega. Brez izvedbe dodatnih dokazov, ki so na voljo, ni mogoče pritrditi zaključku prvostopenjskega sodišča, da so zaradi naknadne poprave enega elementa potnega naloga, ki sicer res ni usklajena z drugim elementom istega potnega naloga, neresnične storilčeve trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje o datumu vrnitve v Slovenijo. Da je mogoče preizkusiti resničnost storilčevih navedb tudi z izvedbo drugih dokazov nakazujejo zlasti dodatna dokazila, ki jih je storilec resda priložil šele k pritožbi, vendar mu ni mogoče očitati, da bi jih moral predložiti že prej, ker bi moral računati na to, da lahko prvostopenjsko sodišče zaradi naknadnih popravkov na potnem nalogu le-tega oceni za neverodostojnega in to brez zaslišanja storilca v zvezi s to okoliščino.

Ker je glede na navedeno odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi storilčevega predloga za vrnitev v prejšnje stanje preuranjena in temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, kot utemeljeno navaja storilec v pritožbi, odločitvi pod drugo in tretjo točko izreka pa sta posledica odločitve pod prvo točko izreka in sta z njo neločljivo povezani, je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in na podlagi VIII. odst. 163. čl. Zakona o prekrških (ZP-1) izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo v celoti in zadevo vrnilo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka.

V ponovljenem postopku odločanja o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje bo prvostopenjsko sodišče moralo z zaslišanjem storilca in po potrebi tudi z izvedbo dodatnih dokazov, razjasniti, zakaj je prišlo do popravkov na potnem nalogu in na ta način zanesljivo ugotoviti kdaj se je storilec dejansko vrnil v Slovenijo in kdaj se je imel prvič možnost seznaniti z dejstvom, da je bil izdan sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.