Jedro

Naloga Enote za forenzično psihiatrijo ni zgolj obvezno psihiatrično zdravljenje osebe, ki je storila dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, temveč je njena naloga tudi varstvo te osebe, kot je razvidno iz izreka in obrazložitve sklepa, s katerim je bil izrečen varnostni ukrep, Enota za forenzično psihiatrijo pa je bila na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor ustanovljena zaradi izvajanja navedenih nalog.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega D.Š. se kot neutemeljena zavrne.

II. Obdolženec se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka, potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika pa se izplačajo iz proračunskih sredstev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom II Ks 35719/2012 z dne 12. 12. 2016 na podlagi drugega odstavka 496. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da je izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je bilo izrečeno obdolženemu D.Š. s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 35719/2012-57 z dne 7. 1. 2014, in ki je postal pravnomočen 15. 2. 2014, še potrebno. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in nagrada zagovornika obremenjujejo proračun.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in izvrševanje izrečenega varnostnega ukrepa ustavi, podrejeno pa, da sklep spremeni tako, da obdolžencu izreče ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba navaja, da se obdolženec z odločitvijo prvostopenjskega sodišča ne strinja, saj meni, da izvrševanje ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v zavodu ni več potrebno, kar utemeljuje s tem, da to lahko dokaže na svobodi, kjer ima svoj dom ter pridno in skrbno partnerko. Iz poročila Enote za forenzično psihiatrijo UKC Maribor pa tudi izhaja, da je bilo z zdravljenjem obdolženca doseženo, kar se je lahko doseglo in da obdolženec za kompleksno alkohološko zdravljenje nima kapacitet, nadaljnje obvezno psihiatrično zdravljenje in varovanje na Enoti za forenzično psihiatrijo pa je nepotrebno, ker v njegovem duševnem zdravju ni več mogoče pričakovati sprememb. Poudarja, da lečeča zdravnica in predstojnik oddelka predlagata, da se izvajanje varnostnega ukrepa ustavi in za obdolženca predlagata postopke oziroma možnosti, ki jih predvideva Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr).

5. Pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh podatkov, ki jih je pridobilo, utemeljeno zaključilo, da je izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je bil izrečen obdolženemu D.Š., še vedno potrebno. Z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedlo v točkah 5 in 6 obrazložitve sklepa, se pritožbeno sodišče v celoti strinja in jih kot pravilne povzema. V njih je utemeljeno opozorilo tudi na kontradiktornost zaključkov iz poročila o izvrševanju varnostnega ukrepa z dne 13. 10. 2016, ki ga je podala Enota za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor. V poročilu je navedeno, da so morali ukrepati, da so obdolžencu preprečili ponovitev agresivnega vedenja in zlorabe alkohola, saj je z zdravljenja prišel v domače okolje, kjer je pod vplivom alkohola med drugim grozil tudi policistu in mu zato začasni izhodi niso dovoljeni, po drugi strani pa je podano mnenje, da zdravljenje in varstvo obdolženca, čeprav do takšnega svojega vedenja ni uvideven, pri njih ni več potrebno.

6. Pri izdelavi navedenega poročila je očitno ostalo prezrto, da naloga Enote za forenzično psihiatrijo ni zgolj obvezno psihiatrično zdravljenje osebe, ki je storila dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, temveč je njena naloga tudi varstvo te osebe, kot je razvidno iz izreka in obrazložitve sklepa, s katerim je bil izrečen varnostni ukrep, Enota za forenzično psihiatrijo pa je bila na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor ustanovljena zaradi izvajanja navedenih nalog. Zaključek, da za bivanje D.Š. v Enoti za forenzično psihiatrijo ni več razlogov, zato ni pravilen, saj je sprejet zgolj s stališča ocene uspešnosti njegovega nadaljnjega zdravljenja. Sodišče prve stopnje pa je v razlogih sklepa Enoto za forenzično psihiatrijo in Center za socialno delo Gornja Radgona tudi utemeljeno opozorilo na njihovo dolžno ravnanje po ZDZdr.

7. Po obrazloženem, ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica ocene obdolženčevih premoženjskih in socialnih razmer in je v skladu s četrtim odstavkom 95. člena, prvim odstavkom 97. člena in prvim odstavkom 98. člena ZKP.