Jedro

Tožena stranka na poziv sodišča ni odgovorila, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani sodbi dejstva, ki jih je podala tožeča stranka v dopolnitvi tožbe, štelo za dokazana. Zato dejansko stanje ni bilo sporno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

I. sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 76776/2012 z dne 30. 5. 2012 v celoti ohranilo v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka in

II. toženi stranki naložilo, da v 8 dneh od prejema odločbe tožeči stranki povrne njene pravdne stroške v znesku 99,00 EUR, po poteku tega roka pa tečejo zakonske zamudne obresti v višini zakonske obrestne mere.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja kršitve pravdnega postopka in predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. Iz podatkov spisa je razvidno, da je po razveljavitvi sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku ter odstopu zadeve v pravdni postopek tožeča stranka s pripravljalno vlogo dne 17. 9. 2012 tožbo dopolnila (pripravljalna vloga na red. št. 8, list. št. 33 spisa). Sodišče prve stopnje je z dopisom z dne 26. 9. 2012 (list. št. 37 spisa) toženo stranko pozvalo, naj v roku osmih dni vloži pripravljalno vlogo, ki bo po vsebini ustrezala odgovoru na tožbo, v dveh izvodih, in pri tem navede vsa dejstva in ponudi vse dokaze, hkrati pa ji je vročilo tudi dopolnitev tožbe tožeče stranke. Tožena stranka v pritožbi le pavšalno trdi, da vloge tožeče stranke ni prejela. Vendar iz pravilno izpolnjene vročilnice, pripete k list. št. 37 spisa izhaja, da je bila ta toženi stranki pravilno vročena, saj je vročilnica podpisana s strani prejemnika in vročevalca, prav tako pa je prejemnik zapisal sam z besedo na vročilnici dan prejema, na naročilnici pa ni opomb, da je bila pošiljka izročena komu drugemu, ne pa tistemu, ki bi mu jo bilo treba izročiti (prim. peti odstavek 149. člena ZPP). V skladu z 224. členom ZPP je vročilnica javna listina, za katero velja, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, če se ne dokaže, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je nepravilno sestavljena (prim. četrti odstavek 224. člena ZPP), zato s to pritožbeno trditvijo tožena stranka dejstev, ki izhajajo iz pravilno izpolnjene vročilnice, ni izpodbila.

8. Tožena stranka na poziv sodišča ni odgovorila, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani sodbi na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP (1) dejstva, ki jih je podala tožeča stranka v dopolnitvi tožbe, štelo za dokazana. Zato ne držijo pritožbene trditve tožene stranke, da je bilo dejansko stanje sporno. Pri tem tudi ni mogoče upoštevati trditev tožene stranke (prej dolžnika) iz ugovora zoper sklep o izvršbi, saj je v ugovoru le pavšalno prerekala terjatev in zatrjevala negativna dejstva, kar je glede na določila Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) o obrazloženosti ugovora zadoščalo, da je štel ugovor zoper sklep o izvršbi za obrazložen, in je izvršilno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, ter odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).

9. Z navedbami v dopolnitvi tožbe je tožeča stranka konkretno pojasnila pravno podlago vtoževane terjatve in jo tudi dokazovala, zato bi morala tožena stranka odgovoriti s konkretnimi navedbami, česar pa ni storila. Ker je zato pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana oziroma nesporna, pa je nadalje neutemeljena tudi pritožbena trditev, da tožena stranka ni imela možnosti, da poda svoje navedbe in dokaze, ker sodišče ni razpisalo naroka. Skladno s prvim odstavkom 454. člena ZPP namreč v primeru, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.

10. Ker torej pritožba ne uveljavlja pravno upoštevnih pritožbenih razlogov, podani pa niso niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(1) drugi odstavek 214. člena ZPP določa: Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke.