Jedro

Tudi v postopku imenovanja posebnega revizorja je potrebno dati udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah in predlaganih dokazih drugih udeležencev, še preden se o predlogu odloči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo; da se imenuje posebni revizor, to je U. d.o.o., ki naj preveri v izreku tega sklepa navedene posle nasprotnega udeleženca in v zvezi s temi posli poda mnenje. Nasprotnemu udeležencu je sodišče naložilo založitev predujma za kritje stroškov posebne revizije. Obenem je odločilo še, da vsaka stranka tega postopka nosi svoje stroške. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje med drugim navedlo, da nasprotni udeleženec v danem roku ni odgovoril na navedbe predlagatelja.

2. Nasprotni udeleženec je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da predlog v celoti zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, predlagateljem pa naloži povrnitev stroškov tega postopka skupaj z obrestmi. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da mu je bila z opustitvijo vročitve odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz listin v spisu je razvidno, da nasprotnemu udeležencu ni bil pred izdajo izpodbijanega sklepa vročen predlog za imenovanje posebnega revizorja z vsemi prilogami v odgovor. Zaradi kratkega roka, v katerem mora sodišče o predlogu odločiti po določilu 2. odst. 52. čl. v zvezi s 318. čl. in nadaljnjimi Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1, nasprotnemu udeležencu ni mogoče odvzeti pravice, da se o predlogu izjavi, in sicer tako o navedbah kot tudi o predlaganih dokazih. Tudi v postopku imenovanja posebnega revizorja, je potrebno dati udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah in predlaganih dokazih drugih udeležencev (4. čl. Zakona o nepravdnem postopku – ZNP v zvezi s 50. čl. ZGD-1), še preden se o predlogu odloči. Le tako se zagotavlja pravica do enakih možnosti udeležencev oziroma njihova komplementarnost. Izjeme od tega načela, predvidene v 2. odst. 4. čl. ZNP, zakon ne določa (prim. VSL sklep I Cpg 878/2001).

5. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP.

6. Ker pritožbeno sodišče navedene kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (1. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP in 3. točko 365. čl. ZPP, vse v zvezi s 37. čl. ZNP). Zaradi narave ugotovljenih kršitev pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe.

7. Prvostopno sodišče naj v ponovljenem postopku odpravi ugotovljene pomanjkljivosti in nasprotnemu udeležencu omogoči, da se izjavi o predlogu predlagatelja. Za odločitev, ki jo bo sprejelo, naj poda jasne razloge, saj v izpodbijanem sklepu tega ni storilo, pač pa je le povzelo navedbe predlagatelja in zakonske določbe. Opredeli naj se do vseh pravnorelevantnih trditev, ki jih bo oziroma jih je že podal nasprotni udeleženec.

8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).