Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 94/2010

ECLI:SI:UPRS:2010:I.U.94.2010 Upravni oddelek

gradbeno dovoljenje projektna dokumentacija sestavni deli projektne dokumentacije stranski udeleženec pravni interes v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Upravno sodišče
30. junij 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je v izreku gradbenega dovoljenja navedeno, katere načrte obsega predloženi projekt in je to ponovljeno tudi v obrazložitvi, ki ji sledi ugotovitev, da ima s tem projektna dokumentacija sestavne dele iz 19. člena ZGO ne drži, da iz obrazložitve ni mogoče razbrati, ali je upravni organ preveril, ali ima PGD sestavne dele iz 19. člena ZGO.

Tožnik lahko prepreči izdajo gradbenega dovoljenja oz. odločbe, ki ga je pustila v veljavi, samo, če bi gradnja posegla v njegove pravno priznane interese, ki mu gredo kot lastniku sosednje nepremičnine. Z ugovorom, da je obrazložitev izdanega gradbenega dovoljenja nepopolna, zato ne more doseči izdajo zanj ugodne sodbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva prizadete stranke A.A. za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je izpodbijano odločbo izdala v obnovljenem postopku in z njo pustila v veljavi gradbeno dovoljenje št. 35106-8/2002-13-05 z dne 7. 5. 2002, ki je bilo izdano investitorju A.A. (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) za odstranitev obstoječega gospodarskega poslopja, gradnjo vinske kleti na mestu porušenega objekta, dozidavo veznega trakta med vinsko kletjo in obstoječim stanovanjskim objektom, za gradnjo prizidka k obstoječi vinski kleti, za preureditev gospodarskega dvorišča (I. in II. faza) in izvedbo zunanje ureditve na zemljiščih parc. št. 14/1 in 14/3 k.o. ...

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je obnovljeni postopek tekel na predlog tožnika kot lastnika sosednje parcele. Upravni organ ugotavlja, da je s sodbo Upravnega sodišča v Ljubljani opr. št. I U 28/2009 lokacijsko dovoljenje za obravnavani poseg 11. 6. 2009 postalo pravnomočno, s čimer je izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po določbi 36. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO). Nadalje poudarja, da je bilo vprašanje hrupa rešeno v obnovljenem lokacijskem postopku, s tem ko je bila predložena strokovna ocena o vplivih hrupa na okolje izdelovalca B. d.o.o., ki je bila izdelana glede na določbe Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in naslednji), ki je veljala v času izdaje lokacijskega dovoljenja z dne 24. 9. 2001. Iz te strokovne ocene je razvidno, da se obravnavani objekt nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom in da poseg ne bo presegel predpisane mejne vrednosti. Poleg tega je bil obnovljeni postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja dopolnjen z izdanim okoljevarstvenim soglasjem z dne 10. 9. 2008, iz katerega je razvidno, da je poseg v prostor sprejemljiv za okolje pod pogojem, da mora investitor pri izvajanju dejavnosti upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila, ki so navedena v Poročilu o vplivih na okolje za obrat za proizvodnjo vina, vinska klet ..., z dne 21. 6. 2008. Poleg tega je investitor k projektni dokumentaciji, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja, pridobil predpisano soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto z dne 9. 5. 2001 in soglasje Ministrstva za zdravje, Zdravstvenega inšpektorata RS, Območne enote Novo mesto, z dne 8. 4. 2002, zaradi česar je neutemeljen tudi predlog po postavitvi izvedenca zdravstvene stroke. V zaključku upravni organ še pojasnjuje, da je bila v obravnavanem postopku 14. 9. 2006 izvedena ustna obravnava in da so se vse pripombe predlagatelja obnove postopka vsebinsko nanašale na obnovo lokacijskega dovoljenja. Ker je formalni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 36. člena ZGO izpolnjen, je upravni organ pustil gradbeno dovoljenje z dne 7. 5. 2002 v veljavi.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih navedel, da je iz pritožbe razvidno, da tožnik nasprotuje gradnji predvsem iz razloga, ker pri izdelavi presoje vplivov na okolje po Uredbi o vrstah posegov na okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, ni bil upoštevan vpliv obratovanja proizvodnje vina na obremenjevanje okolja s hrupom. V zvezi s tem pritožbeni organ poudarja, da je bila presoja vplivov na okolje potrebna že pred izdajo lokacijskega dovoljenja, zato v tem postopku tovrstni ugovori niso več možni. Tudi ostali ugovori so v glavnem lokacijske narave in kot je to navedel že prvostopenjski organ, jih v tem postopku ni mogoče upoštevati. V zadevi tudi ni relevantno, da je tožnik zoper sodbo Upravnega sodišča RS, izdano v zvezi z obnovo lokacijskega postopka, vložil revizijo, saj je kljub njej postopek pravnomočno zaključen.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in meni, da je izpodbijana odločba preuranjena in nepravilna. Zoper sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. I U 28/2009-6, s katero je postalo lokacijsko dovoljenje pravnomočno, je namreč vložil revizijo zaradi po njegovem mnenju nepravilno uporabljenega materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Nadalje se ne strinja s trditvijo pritožbenega organa, da je upravni organ prve stopnje že v gradbenem dovoljenju z dne 7. 5. 2002 preverjal skladnost z 41. členom ZGO (ali ima projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavne dele po 19. členu ZGO ter ali je izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja). Tega iz gradbenega dovoljenja ni mogoče razbrati in preizkusiti, saj je v njem zgolj pavšalno navedeno, da „je v smislu 41. člena ZGO preverjeno“, da ima projektna dokumentacija sestavne dele, ki jih določa 19. člen tega zakona in da je izdelana v skladu z izdanim lokacijskim dovoljenjem. Ker teh zaključkov organa prve stopnje ni mogoče preizkusiti, gre za absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka, ki je upravni organ druge stopnje v pritožbenem postopku ni saniral. V nadaljevanju tožbe navaja razloge, zaradi katerih meni, da je bil z izpodbijano odločbo kršen materialni predpis, med drugim, ker pri izdelavi presoje vplivov na okolje ni bil upoštevan vpliv obratovanja proizvodnje vina na obremenjevanje okolja s hrupom. V zvezi s tem se sklicuje na razloge, ki jih je navajal v obnovi postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja in zaradi katerih meni, da v njem ni bilo zakonito in pravilno odločeno. Izpodbija tudi lokacijskem postopku opravljeno oceno vplivov na okolje, saj ni bila upoštevana obremenitev okolja s hrupom v času trgatve. Po njegovem mnenju je kršitve storilo tudi Upravno sodišče s sodbo, na podlagi katere je postalo lokacijsko dovoljenje pravnomočno, zato je mogoče z verjetnostjo pričakovati, da bo ta sodba v revizijskem postopku spremenjena in s tem pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja ne bodo več izpolnjeni. Tožnik predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne v ponovno odločanje, toženki pa naloži plačilo stroškov pritožbe zoper izpodbijano odločbo in stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Na tožbo je odgovoril tudi A.A. kot prizadeta stranka. Predlaga, da sodišče kot vrednost spornega predmeta določi vrednost pod 20.000,00 EUR, saj v tožbi navedena vrednost v višini 50.000,00 EUR ni z ničemer izkazana. Neutemeljena je tožnikova trditev, da ni mogoče preizkusiti, ali je prvostopenjski organ preverjal skladnost z 41. členom ZGO, saj je v obrazložitvi gradbenega dovoljenja z dne 7. 5. 2002 jasno zapisano, da je v smislu tega člena ZGO preverjeno, da ima predložena projektna dokumentacija sestavne dele, ki jih določa 19. člen ZGO in da je izdelano v skladu z izdanim lokacijskim dovoljenjem. S tem je izkazano, da je upravni organ ravnal v skladu z zakonsko obveznostjo. Če bi bila pri tem ugotovljena pomanjkljivost, bi upravni organ investitorja pozval k njeni odpravi. Katere sestavne dele vsebuje projekt, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pa je navedeno v izreku odločbe o izdaji gradbenega dovoljenja. Poudarja, da tožnik tega ugovora do sedaj sploh ni uveljavljal, kar dokazuje, da imajo novi ugovori namen zavlačevati postopek. Nadalje poudarja, da predmet tega postopka ni obravnava hrupa v soglasjih in presojah, ki so bila pridobljena v postopku sedaj že pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, zato jih pri odločanju o tožbi ni mogoče upoštevati. Tožnik tudi sicer v vseh fazah postopka navaja iste ugovore, ne glede na to, ali so ti za posamezno fazo pravno relevantni ali ne (določen čas so se kot razlog nasprotovanja pojavljale celo vinske mušice). V zaključku navaja, da je tožnik zoper sodbo opr. št. I U 28/2009 res vložil revizijo, ki pa jo je Vrhovno sodišče RS s sklepom opr. št. X Ips 427/2009 z dne 21. 1. 2010 zavrglo. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne, tožniku pa naloži povračilo stroškov tega postopka.

K 1. točki izreka Tožba ni utemeljena.

Sodišče najprej pojasnjuje, da se mu v tem upravnem sporu ni bilo treba ukvarjati z določanjem vrednosti spornega predmeta, ki je relevantno z vidika dovoljenosti revizije po določbi 1. točke 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1). Po njej je dopustna revizija le v primeru, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

Predmet preizkusa zakonitosti v tem upravnem sporu je namreč odločba, izdana v zvezi z gradbenim dovoljenjem. Ker gre za upravni akt, ki podeljuje pravico do gradnje pod v njem navedenimi pogoji, ne gre za zadevo, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Zato zgolj navedba v tožbi, da je vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, sama po sebi ne izkazuje izpolnjevanja pogoja za vložitev revizije na prej omenjeni zakonski podlagi (tako tudi Vrhovno sodišče RS v več svojih sklepih, med drugim opr. št. X Ips 698/2008 z dne 29. 1. 2009 in X Ips 556/2008 z dne 3. 9. 2008).

Kar zadeva tožbene ugovore, sodišče ugotavlja, da je neutemeljena tožbena trditev, da iz gradbenega dovoljenja z dne 7. 5. 2002, ki ga je izpodbijana odločba pustila v veljavi, ni mogoče razbrati, ali je upravni organ prve stopnje pred njegovo izdajo ravnal po določbi 41. člena ZGO (Uradni list SRS, št. 34/84 in naslednji), torej ali je preveril, ali ima PGD sestavne dele po 19. členu tega zakona in ali je izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja.

Po določbi 19. člena ZGO mora projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na vrsto objekta obsegati enega ali več načrtov iz 27. člena tega zakona in rekapitulacijo vseh stroškov gradnje objekta. Ker je v izreku gradbenega dovoljenja navedeno, katere načrte obsega predloženi projekt in je to ponovljeno tudi v obrazložitvi, ki ji sledi ugotovitev, da ima s tem projektna dokumentacija sestavne dele iz 19. člena ZGO, ne drži, da iz obrazložitve ni mogoče razbrati, ali je upravni organ preveril, ali ima PGD sestavne dele iz 19. člena ZGO.

Prav tako je že iz samega izreka gradbenega dovoljenja pod točko I. navedeno „lokacija objekta je razvidna iz lokacijske dokumentacije, št. LD-052-00, junij 2001, C. d.o.o. iz D. in situacije, prikazane v projektni dokumentaciji“, ti pogoji pa so v nadaljevanju izreka podrobneje navedeni. Sklicevanje na obe dokumentaciji pomeni, da so ti pogoji prikazani tako v lokacijski dokumentaciji kot tudi v predloženem PGD oziroma da so v obeh dokumentacijah predvidene iste lokacijske rešitve. V takem primeru pa je po mnenju sodišča vsakršno dodatno razlaganje, da je projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja, nepotrebno.

Sodišče ob tem še dodaja, da je iz vsebine tožnikove pritožbe, ki se nahaja v upravnih spisih, razvidno, da v njej ni imel pomislekov o zadostnosti obrazložitve gradbenega dovoljenja, nasprotno, iz obeh upravnih aktov je razvidno, da je bil njegov bistveni ugovor v postopku vsebinski in se je nanašal na obremenjevanje okolja s hrupom in ne morda na nepopolni PGD ali neupoštevanje pogojev iz izdanega lokacijskega dovoljenja.

Neglede na navedeno pa sodišče poudarja, da tudi v primeru, če bi ugotovilo zatrjevano bistveno kršitev pravil postopka, tožnikovi tožbi ne bi bilo mogoče ugoditi iz naslednjih razlogov: V zadevi ni sporno, da je tožnik v tem postopku sodeloval zaradi varstva pravnih koristi, ki mu gredo na podlagi lastništva sosednje nepremičnine, torej kot stranski udeleženec. Kot določata 1. in 2. odstavek 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji; v nadaljevanju ZUP), stranski udeleženec v postopku, ki teče na zahtevo druge osebe, sodeluje le zaradi varstva svojih pravnih koristi, te pa so neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi (torej ne javne ali koristi tretjih oseb). Tožnik zato lahko v obravnavanem postopku varuje le pravne koristi, ki so vezane na njegovo nepremičnino, zaradi katere je dosegel položaj stranskega udeleženca. Poenostavljeno rečeno: tožnik lahko prepreči izdajo gradbenega dovoljenja oz. odločbe, ki ga je pustila v veljavi, samo, če bi gradnja posegla v njegove pravno priznane interese, ki mu gredo kot lastniku sosednje nepremičnine. Za zavarovanje svojega položaja pa ima v skladu s 3. odstavkom 43. člena ZUP v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. Navedeno pomeni, da stranski udeleženec izvaja procesne pravice in dolžnosti le v obsegu, s katerim zagotavlja varstvo svojih pravnih koristi, torej omejeno.

Upoštevajoč navedena izhodišča sodišče ugotavlja, da iz tožbenih navedb ni razvidno, na kakšen način naj bi (sicer neutemeljeno) zatrjevana postopkovna kršitev posegala v tožnikov pravno varovani položaj oz. zakaj naj bi bil zaradi nje njegov pravni položaj poslabšan. Z ugovorom, da je obrazložitev izdanega gradbenega dovoljenja nepopolna, zato ne more doseči izdajo zanj ugodne sodbe.

Na odločitev v zadevi pa ne morejo vplivati niti tožbene navedbe o nepravilnostih v zvezi z ugotavljanjem obremenjevanja okolja s hrupom, ki naj bi ga povzročilo obratovanje načrtovanega objekta. Kot sta to pravilno navedla že oba upravna organa, gre za vprašanje, ki je predmet obravnave v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja in njegove kasnejše obnove, v kateri je to sodišče s sodbo opr. št. I U 28/2009 z dne 11. 6. 2009 potrdilo odločitev, da lokacijsko dovoljenje ostane v veljavi. Zato sodišče v tem upravnem sporu ne more upoštevati tožbenih navedb glede nepravilnosti, ki naj bi bile storjene v postopku, vodenem v zvezi z obnovo lokacijskega dovoljenja in nepravilnosti, ki se nanašajo na omenjeno sodbo. Kot je navedla že prizadeta stranka v odgovoru na tožbo in je razvidno tudi iz elektronskega U vpisnika tega sodišča, pa je bila revizija zoper sodbo v zadevi I U 28/2009 s sklepom Vrhovnega sodišča RS z dne 21. 1. 2010 zavržena.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1) zavrnilo.

K 2. točki izreka Po določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Sodišče zato ni ugodilo zahtevku prizadete stranke za povrnitev stroškov tega postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia