Jedro

Namen, zaradi katerega je prosilec za brezplačno pravno pomoč navedel neresnične podatke, pri izreku sankcije po petem odstavku 20. člena ZBPP ni pomemben.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu oprostitve plačila začetnih stroškov stečajnega postopka osebnega stečaja, ki se vodi pod opr. št. St 1604/2010. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim izpolnjevati tudi finančni pogoj. Navedeni pogoj se v skladu z določbo 20. člena ZBPP ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Tožnik je v svoji prošnji pri podatkih o družinskih članih navedel, da je njegova partnerka A.A. brezposelna in da prejema denarno socialno pomoč. Predložil je tudi odločbo Centra za socialno delo Maribor z dne 2. 11. 2010, iz katere je razvidno, da so partnerka in njegovi otroci za obdobje od 1. 10. 2010 do 31. 12. 2010 upravičeni do denarne socialne pomoči. Po uradni dolžnosti pa je organ za BPP vpogledal v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter ugotovil, da je prosilčeva partnerka od 21. 10. 2010 samozaposlena. Zaradi navedenega je sodišče prosilca 18. 11. 2010 pozvalo na dopolnitev prošnje o podatkih neto plače njegove partnerke. Dne 26. 11. 2010 je prosilec posredoval odgovor, da partnerka ni zaposlena. Ker je torej navajal neresnične podatke o družinskih članih, je sodišče njegovo prošnjo na podlagi 20. člena ZBPP zavrnilo, pri čemer v nadaljnjih šestih mesecih ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožnik v tožbi navaja, da je njegova partnerka po odločbi Centra za socialno delo v Mariboru upravičena do denarne socialne pomoči. Na podlagi navedene odločbe je zato smatral, da ni zaposlena. Med njima v zadnjem času zaradi skrhanih odnosov ni bilo dobre komunikacije, zato se je zanašal na uradne podatke pristojne službe. Tako je šele z vročitvijo izpodbijane odločbe izvedel, da je partnerka samozaposlena. Ker mu tega ni povedala, je tudi dne 26. 11. 2010 sodišču sporočil, da ni zaposlena. Tega ni storil zavestno oz. z namenom, da bi pridobil kakšno korist, saj bi tudi sicer bil na podlagi resničnih podatkov upravičen do brezplačne pravne pomoči. Zaradi navedenega se mu tudi zdi vprašljiva šest mesečna prepoved vložitve nove prošnje. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka. Prav tako prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004-UPB, 23/2008, ZBPP), ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik v svoji izjavi z dne 10. 11. 2010 navedel, da njegova izvenzakonska partnerka A.A. ni zaposlena ter je prejemnica denarne socialne pomoči. Da je imenovana prejemnica denarne socialne pomoči je tudi dejansko izhajalo iz odločbe Centra za socialno delo Maribor z dne 2. 11. 2010, iz katere je bilo razvidno, da je v obdobju od 1. 10. 2010 do 31. 12. 2010 upravičena do denarne socialne pomoči zase in za mladoletne otroke. Nadalje je iz spisa tudi razvidno, da je organ za BPP po uradni dolžnosti od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pridobil podatek, da je A.A. od 21. 10. 2010 samozaposlena. Navedena dejstva tudi po presoji sodišča potrjujejo pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v vlogi, ki jo je vložil 10. 11. 2010, navedel neresnične podatke glede zaposlitve svoje izvenzakonske partnerke. Prav tako je tožnik še naknadno, ko je bil pozvan na dopolnitev vloge o višini prejemkov, ponovno navajal neresnične podatek.

Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcijo zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za BPP ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen. V konkretnem primeru pa iz podatkov spisa nedvoumno izhaja, da je tožnik zamolčal, da je njegova izvenzakonska partnerka zaposlena. Ker po določbi petega odstavka 20. člena namen ni relevanten, je tudi brezpredmeten tožbeni ugovor, da tožnik tega ni storil z namenom, da bi si pridobil kakšno korist. Prav tako se tožnik ne more uspešno sklicevati na okoliščino, da zaradi skrhanih odnosov ni vedel, da je partnerka zaposlena, saj to za odločanje o pravici do brezplačne pravne pomoči ni relevantno. Brezpredmeten je tudi tožbeni ugovor glede šest mesečne prepovedi ponovne vložitve nove prošnje, saj navedeno sankcijo izrecno določa zakon.

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je tudi zavrnilo zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.

Tožnik je v tožbi tudi zaprosil za taksno oprostitev. O navedenem zahtevku sodišče ni odločalo, ker se v skladu z določbo 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodne takse ne plačujejo.