Jedro

Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada nepremičnina s parc. št. 1443/4, k. o. .., pohištvo in oprema v njej ter dva osebna avtomobila. Določilo je tudi deleže pravdnih strank na njem, in sicer tožnikovega v višini 75 %, toženkinega pa v višini 25%.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo toženkini pritožbi in njen delež ocenilo v višini 40 %, tožnikovega pa v višini 60 %. V preostanku je njeno pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Opozarja, da je že v tožbi trdil, da je dosežena cena za prodano stanovanje posledica njegove celostne obnove iz skupnega premoženja, saj se je prodajalo v neugodnem času, v času nepremičninske krize, ko bi brez obnove doseglo le 25 % kupnine, in da je v prvi pripravljalni vlogi glede na toženkine odgovore za primer, da bi bilo treba ugotavljati vrednost stanovanja pred obnovo in po njej, predlagal postavitev izvedenca gradbene stroke. Sodišče druge stopnje je tako po njegovi oceni zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ki nasprotuje tudi obstoječi sodni praksi (pri tem opozarja na odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 269/2014, II Ips 731/2009 in II Ips 603/2007).

Po njegovem mnenju je sodišče druge stopnje preveliko prednost dalo tudi toženkinemu nedenarnemu prispevku. Poudarja, da bi moralo kot izhodišče vzeti denarni prispevek in ga nato korigirati z ostalimi (pri tem opozarja na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 611/2014 in odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 719/93), pa je ubralo ravno obratno pot. Opozarja še na svoj dvakrat višji denarni prispevek, okoliščino, da je kar 45 % kupnine za nepremičnino prispeval iz svojega posebnega premoženja, da je za izgradnjo hiše najel in odplačeval kredit v višini 150.000,00 EUR, da skrb za otroke in gospodinjstvo le ni bila izključno v toženkini domeni, temveč je k njej tudi sam prispeval, da so bili otroci rojeni v različnih časovnih trenutkih in da je kmalu po rojstvu zadnjega otroka skupnost razpadla (zato toženka ni ves čas skrbela za tri otroke) ter da je pri selitvi toženka imela na voljo njegov denar. Po njegovem je bistveno načelo superficies solo cedit in s tem nakup nepremičnine. Že v oceni toženkinega deleža na 25 % pa je bil glede na njen nizek denarni prispevek dovolj upoštevan tudi njen nedenarni prispevek.

Zastavlja vprašanja: - ali je zadostil pravočasni trditveni podlagi in dokaznemu bremenu, da je delež 64,30 % kupnine na stanovanju na ... zaradi skupnih vlaganj postalo skupno premoženje; - ali je odločitev drugostopenjskega sodišča glede deleža 64,30 % kupnine na stanovanju na ..., da je posebno premoženje toženke, materialnopravno pravilna; - ali mu do deleža 64,30 % kupnine na stanovanju na ... pripada obligacijska terjatev do posebnega premoženja toženke, in če da, ali glede na dejstvo, da je bila celotna kupnina nesporno porabljena za vložek v skupno premoženje (izgradnja stanovanjske hiše, oprema, del v avtomobil, ki je prav tako skupno premoženje), takšna terjatev lahko poveča tožnikov delež na skupnem premoženju, ki je predmet tožbe in je obstajalo v času trajanja prenehanja zakonske skupnosti; - ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni upoštevalo v tožbi podanih trditev v zvezi z deležem na skupnem premoženju na kupnini od stanovanja na ..., in ali sodba druge stopnje ustreza standardu obrazloženosti; - ali je sodišče druge stopnje upoštevalo načelo enakosti strank, ko se ni opredelilo do nematerialnega prispevka tožnika, temveč zgolj do toženkinega; - ali je sodišče druge stopnje pri določanju skupnega deleža na skupnem premoženju (materialni, nematerialni prispevek) uporabilo materialnopravno pravilen pristop, ko je prvenstveno izhajalo iz nematerialnega prispevka (drugače: I Cp 611/2014 Višjega sodišča v Ljubljani) in ne iz materialnega in ga nato korigiralo z nematerialnim, kot je upoštevalo sodišče prve stopnje; - ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri določitvi deleža na skupnem premoženju (tožnik 60 %, toženka 40 %).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (četrti odstavek 367.c člena ZPP).

7. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške tega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z izrekom te odločbe.