Jedro

Za izpodbijanje neodplačnih pravnih poslov ni potrebno, da bi bilo tretjemu (pridobitelju) znano, da se s poslom škoduje upnikom. Zakon daje prednost varstvu upnika (da ohrani svojo pravico) pred interesom pridobitelja (da neodplačno pridobi pravico). Glede dolžnika pa se na osnovi navedenega zakonskega določila šteje, da je vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom. V triletnem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla mora vsak dolžnik računati, da je njegovo, sicer prosto razpolaganje s premoženjem, lahko omejeno oz. neučinkovito zaradi varstva upnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor zoper sklep o začasni odredbi opr. št. P 114/2014 z dne 7.5.2014, s katero je prvo toženi stranki prepovedana odsvojitev in obremenitev nepremičnine z ID znakom 000. 2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da se sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Ocenjuje, da je izpodbita domneva o obstoju subjektivnega pogoja za izpodbijanje pravnega posla. Izkazano je, da druga toženka ni vedela, niti ni bila dolžna vedeti za možnost oškodovanja tožeče stranke. Izkazano je, da toženki nista ravnali z namenom oškodovati tožečo stranko, česar tudi v prihodnje ne nameravata. Sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do vseh dejstev in dokazov, ki jih je podala. Pri opredelitvi subjektivnega odnosa druge toženke do tožnikovega oškodovanja je pomembno: da je pri sporni nepremičnini v času, ko je dolg znašal 304.412,82 EUR, obstajala hipoteka; da je dolg do druge toženke zapadel 5.2.2013, toženki pa sta darilno pogodbo sklenili 27.5.2011. Tožeča stranka in glavni dolžnik sta se dogovarjala za podaljševanje kredita in ustrezna zavarovanja, zato terjatev v času sklenitve darilne pogodbe še ni zapadla v plačilo. Ker je bila zavarovana s hipoteko, druga toženka ni mogla vedeti, da izpodbijani pravni posel lahko vodi do oškodovanja tožeče stranke. Predložena so dokazila, da drugo tožena stranka ni imela namena oškodovati tožeče stranke. Graja ugotovitev, da hipoteka M.D. iz posojilne pogodbe z dne 18.4.2012 ni vpisana. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov, ki sta ju predložili pravdni stranki, je vpis razviden. Sodišče je prav na osnovi tega, nepravilno ugotovljenega dejstva, ugotovilo namen toženk, da oškodujeta tožečo stranko. Nepremičnina, tudi če je obremenjena z osebno služnostjo in prepovedjo odtujitve, je primerno zavarovanje, saj niti služnost niti prepoved odtujitve morebitne izvršbe ne ovirata. Graja tudi ugotovitev, da je bila darilna pogodba sklenjena po tem, ko je kreditojemalec že zašel v finančne težave. To ni res, saj je tožeča stranka ravno v tistem času izdala izbrisno pobotnico. Prav v tistem času je glavni dolžnik izpolnil v Aneksu št. 3 predpisan pogoj in 150.000,00 EUR od prodaje poslovnih prostorov nakazal tožeči stranki. Kreditojemalec torej v času sklenitve izpodbijanega posla vsekakor ni bil v finančnih težavah. Takrat je izpolnjeval svoje obveznosti do tožeče stranke. Če bi bil v finančnih težavah, tožeča stranka izbrisne pobotnice ne bi izdala, pa tudi zapadlosti kredita ne bi podaljševala kar do 5.2.2013. Kreditojemalec je sporazumno s tožečo stranko podaljševal čas zapadlosti svoje obveznosti. Do vseh teh navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Ob pravilni uporabi metodološkega napotka iz 8. čl. ZPP bi sodišče moralo ugotoviti, da druga toženka ob sklenitvi izpodbijanega posla ni vedela, niti ni bila dolžna vedeti, da s sklepanjem posla škoduje tožeči stranki. Ker se sodišče do vseh dokazov ni opredelilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 339. čl. ZPP, dejansko stanje pa nepravilno ugotovljeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba graja ugotovitev, da je iztoževana terjatev verjetno izkazana. Nasprotuje stališču prvostopenjskega sodišča, da so izpolnjeni pogoji, ki jih materialni predpis določa za izpodbijanje dolžnikovih dejanj. Gre za določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki predvidevajo sledeče pogoje za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj: – objektivni pogoj, ki se nanaša na obstoj upnikove terjatve, dolžnikovo neplačevitost in pravno dejanje, ki se izpodbija (255. čl. OZ); – subjektivni pogoj, ki se nanaša na zavedanje, da lahko pride do oškodovanja upnikov (256. čl. OZ); – rok za izpodbijanje (256. čl. OZ).

5. Vsi pritožbeni razlogi so usmerjeni v zanikanje dejstva, argumentiranega v 11. točki izpodbijanega sklepa, da sta toženki vedeli, da s sklenitvijo izpodbijane darilne pogodbe škodujeta upniku (subjektivni pogoj iz 256. čl. OZ). Pritožnici menita, da sta uspeli izpodbiti s tretjim odstavkom 256. čl. Obligacijskega zakonika predpisano domnevo, da je dolžnica (druga toženka) ob sklenitvi darilne pogodbe vedela za možnost oškodovanja tožeče stranke; vztrajata, da ta – subjektivni – pogoj za izpodbijanje terjatve ne obstoji. Ni jima mogoče pritrditi, kajti nastopata iz nepravilnega materialnopravnega izhodišča, da je domnevo iz tretjega odstavka 256. čl. mogoče izpodbiti.

6. Pravno pomembno dejstvo je, da sta toženki sklepali neodplačen pravni posel. Tega dejstva pritožnici pred sodiščem prve stopnje nista zanikali; ugotovitve o neodplačnem prenosu nepremičnine ID št. 000 pa tudi v pritožbi ne izpodbijata. Za primer neodplačnega razpolaganja tretji odstavek 256 čl. OZ predpostavlja, da subjektivni pogoj obstaja: – šteje se, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom in – ne zahteva se, da bi bilo tretjemu to znano ali da bi mu to moralo biti znano. Za izpodbijanje neodplačnih pravnih poslov torej ni potrebno, da bi bilo tretjemu (pridobitelju – prvi toženki) znano, da se s poslom škoduje upnikom. Zakon daje prednost varstvu upnika (da ohrani svojo pravico) pred interesom pridobitelja (da neodplačno pridobi pravico). Glede dolžnika (druge toženke) pa se na osnovi navedenega zakonskega določila šteje, da je vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom. V triletnem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla mora vsak dolžnik računati, da je njegovo, sicer prosto razpolaganje s premoženjem, lahko omejeno oz. neučinkovito zaradi varstva upnikov. Domneva, glede katere pritožnici menita, da sta jo izpodbili, torej ni izpodbojna(1).

7. Ker zakon ne govori o izpodbojni domnevi, ampak šteje, da je dolžnik vedel za škodljivost svojega razpolaganja za upnike, je pravno nepomembno, kar opozarja pritožba: da se je v času sklepanja darilne pogodbe glavni dolžnik dogovarjal o podaljšanju zapadlosti kredita in zagotavljal nova zavarovanja; da je v tistem obdobju upnik izdal izbrisno pobotnico zaradi izbrisa hipotek pri obravnavani nepremičnini; ali je bil glavni dolžnik času sklepanja darilne pogodbe že v finančnih težavah; da je glavni dolžnik dosegel izbris vseh bremen pri vl. št. 1/9 k. o. X in s tem izpolnil pogoj za izbris hipotek na drugih nepremičninah; da je glavni dolžnik v času sklenitve darilne pogodbe izpolnjeval svoje obveznosti do tožeče stranke. Pritožba pravilno opozarja, da je hipoteka v korist zastavne upnice M. D. pri nepremičnini ID 001 vpisana, vendar tudi to dejstvo za odločitev ni pomembno

8. Očitek o kršitvi metodološkega napotka iz 8. čl. ZPP, podan v zvezi z obravnavanjem subjektivnega pogoja, ni utemeljen. Ker dejstev v zvezi s subjektivnim odnosom toženk do tožnikovega oškodovanja sploh dokazovati ni bilo treba, do te kršitve pri ugotavljanju pogoja iz drugega odstavka 256. čl. ZPP niti ne bi moglo priti. Ker je treba dokazovati le dejstva, ki so za odločitev pomembna, se je sodišče prve stopnje do trditev v zvezi z zanikanjem subjektivnega pogoja po nepotrebnem opredeljevalo.

9. Tudi s sklicevanjem, da je dolg zapadel šele 5.2.2013, darilna pogodba pa je bila sklenjena že 27.5.2011, pritožnici drugačne odločitve ne moreta doseči. Dejstvo, da terjatev v višini, ki se uveljavlja, v času sklenitve darilne pogodbe še ni zapadla v plačilo, ni pomembno. Darilna pogodba je izpodbojna tudi v primeru, ki ga navaja pritožba. Dolžnikova dejanja namreč upnik lahko izpodbija ne glede na to, kdaj je njegova terjatev nastala (prvi odstavek 255. čl. ZPP). Ni potrebno, da bi terjatev obstajala že v trenutku, ko je bilo dejanje v škodo upnika storjeno.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).

(1) Enako se je o tem vprašanju izreklo revizijsko sodišče izreklo z odločbo II Ips 297/2010.