- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 513/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CP.513.2021 Civilni oddelek
Povzetek
- Obravnava dedovanja in pravice dedinja v zapuščinskem postopku.Ali je dedinja A. Š. izkazala obstoječi dogovor z zapustnico ali oporoko, ki bi ji omogočila dedovanje sporne parcele?
- Utemeljenost pritožbe dedinje A. Š.Ali je pritožba dedinje A. Š. utemeljena glede na stališče sodišča, da je njena pravica do dedovanja manj verjetna?
- Prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.Kdaj in pod kakšnimi pogoji se zapuščinski postopek prekine in stranka napoti na pravdo?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Na pravdo se napoti tisto osebo, katere pravica je manj verjetna – v konkretnem primeru je to dedinja, ki v zapuščinskem postopku še ni dokazala obstoja zatrjevanega dogovora z zapustnico oz. obstoja oporoke.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je dedinjo A. Š. zoper M. B. napotilo na pravdo, da v zapuščino ne sodi parc. št. 000/3, k. o. 0000 X. (1. točka izreka). Dedinji je naložilo, da tožbo vloži v roku 30 dni po pravnomočnosti predmetnega sklepa, sicer se bo postopek nadaljeval, ne glede na zahtevek, ki ga uveljavlja (2. točka izreka), v 3. točki izreka pa je sklenilo, da se zapuščinski postopek prekine.
2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dedinja A. Š. Pritožbenih razlogov ne konkretizira. Pritožnica predvsem ne soglaša s stališčem sodišča, da je njena možnost dedovanja po materi manj verjetna. Namen ima vložiti tožbo, saj je sestra M. B. že dedovala po očetu, medtem ko se je ona dedovanju po njem odrekla.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnica je na naroku 9. 10. 2020 podala izločitveni zahtevek za parc. št. 000/3, k. o. 0000 X., saj naj bi se s pokojno materjo dogovorila, da bo ta del stanovanjske hiše, ki leži na navedeni parceli, pripadal njej. Ker je sodišče ob vpogledu v zemljiško knjigo ugotovilo, da je sporna parcela še vedno vpisana na zapustnico, je štelo, da je pravica, ki jo zatrjuje dedinja A. Š., manj verjetna, zato jo je – v skladu z določbo 213. člena Zakona o dedovanju (ZD) – napotilo na pravdo.
5. Sodišče prve stopnje o dedovanju po pokojni B. Š. v izpodbijanem sklepu še ni sprejelo končne odločitve. Ugotovilo je, da je dedinja podala izločitveni zahtevek za parc. št. 000/3, k. o. 0000 X., ni pa (še) z ničemer izkazala, da naj bi sporna parcela, skladno z dogovorom, pripadala njej. Svoja zatrjevanja bo imela možnost izkazati v pravdnem postopku, na katerega je bila napotena z izpodbijanim sklepom.
6. Določba prvega odstavka 210. člena ZD nalaga zapuščinskemu sodišču prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Na pravdo pa se napoti tisto osebo, katere pravica je manj verjetna – v konkretnem primeru je to dedinja A. Š., ki v zapuščinskem postopku dokazil o obstoju zatrjevanega dogovora z materjo oz. obstoja oporoke (še) ni izkazala, zato se njena pravica šteje za manj verjetno (213. člen ZD). Te možnosti pa bo imela v pravdnem postopku. Sicer pa pritožnica smiselno sprejema naloženo aktivno legitimacijo za sprožitev pravdnega postopka, saj v pritožbi jasno izraža namen po vložitvi tožbe.
7. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).