Jedro

Ker zaposlenemu v času inšpekcijskega pregleda še ni bila izdana službena izkaznica za opravljanje nalog varnostnega tehnika, ki bi dokazovala, da tožnica izpolnjuje pogoje, predpisane za opravljanje del varnostnega tehnika, je inšpekcijski organ utemeljeno štel, da zaposleni ne izpolnjuje pogojev iz 21. člena ZZasV in da torej tožnica v nasprotju z določbo petega odstavka 18. člena ZZasV opravlja dela in naloge varnostnega tehnika z osebo, ki predpisanih pogojev ne izpolnjuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve tožnici naložil, da mora takoj po vročitvi odločbe prenehati opravljati dejavnost zasebnega varovanja v obliki montiranja in vzdrževanja tehničnih sredstev in mehanskih naprav z varovanjem na varovanem območju B. d.d., z osebo A.A.(1. točka izreka). Tožnici je bilo naloženo, da mora o izpolnitvi obveznosti takoj pisno obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve (2. točka izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da sta inšpektorja dne 24. 8. 2010 pri B. d.d., opravila izredni inšpekcijski nadzor na varovanem območju nad varnostniki tožnice kot izvajalke dejavnosti zasebnega varovanja (inšpekcijski zavezanec). V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da je inšpekcijski zavezanec za naročnika na varovanem območju B. d.d., izvajal sisteme tehničnega varovanja in opravljal montažo in varovanje tehničnih sredstev in mehanskih naprav za varovanje s A.A., ki po ugotovitvi inšpektorjev ne izpolnjuje pogojev, določenih v 21. členu Zakona o zasebnem varovanju (Ur. l. RS, št. 126/2003 s spremembami; v nadaljevanju: ZZasV) za varnostnika tehnika, ker nima izdane službene izkaznice za varnostnika tehnika, kar sta inšpektorja med izvajanjem nadzora dodatno preverila tudi na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije. Opravljanje del brez službene izkaznice pa je v nasprotju z določbo petega odstavka 18. člena ZZasV. O inšpekcijskem nadzoru je bil sestavljen zapisnik št. 061-355/2010/1 (42-03) z dne 24. 8. 2010, ki je bil po zaključku nadzora prebran in vročen takoj na kraju samem skladno z določbo 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 56/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZIN) C.C., zaposlenemu pri inšpekcijskem zavezancu, ki na zapisnik ni imel pripomb. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je bil tožnici izrečen inšpekcijski ukrep, pri določitvi roka za odpravo pomanjkljivosti pa je inšpektor upošteval težo kršitve, njene posledice za javni interes in okoliščine, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko zavezanec ob dolžni skrbnosti odpravi ugotovljene nepravilnosti.

Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije št. 061-355/2010/14 (143-07) z dne 12. 10. 2010) kot neutemeljena zavrnjena. Po ugotovitvi pritožbenega organa je v postopku na prvi stopnji prišlo do kršitve procesnih določb, saj je organ na prvi stopnji izpodbijano odločbo izdal pred potekom petdnevnega roka, ki je bil v zapisniku o opravljenem inšpekcijskem nadzoru določen tožnici za vložitev pripomb na zapisnik. Prvostopni organ zato ni mogel upoštevati in obravnavati izjave o dejstvih in okoliščinah v zvezi z opravljenim inšpekcijskim nadzorom, ki sta jo vložila zakonita zastopnika tožnice dne 30. 8. 2010. Navedena procesna kršitev pa po mnenju pritožbenega organa po tretjem odstavku 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZUP) ni bistvena. Izjave o dejstvih in okoliščinah, ki sta jo podala zakonita zastopnika, namreč ne spremenijo dejstva, da je tožnica opravljala zasebno varovanje z osebo, ki ni izpolnjevala pogojev po ZZasV. Po 21. členu ZZasV mora oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in montira in vzdržuje tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje izpolnjevati naslednje pogoje: opravljen mora imeti program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni tehnik oz. varnostna tehnica, biti mora biti brez zadržkov javnega reda, biti mora državljan države članice Evropske unije, zdravstveno mora biti sposoben opravljati določene naloge varnostnega tehnika in aktivno mora obvladati slovenski jezik.

Po petem odstavku 18. člena ZZasV sme imetnik licence opravljati zasebno varovanje samo z osebami, ki izpolnjujejo taksativno določene pogoje v 21. členu ZZasV za varnostne tehnike, kar pomeni, da se osebe, ki ne izpolnjuje vseh pogojev, ne sme zaposliti za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja. Eden izmed pogojev je tudi pogoj zaposlenosti, ki pa ga mora tožnica izpolniti po ugotovitvi, da za izdajo službene izkaznice ne obstajajo nobeni zadržki. Obstoj varnostnih zadržkov ugotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in jih imetnik licence ne more ugotoviti zgolj na podlagi izpisa sodišča ali tožilstva, saj sodišča in tožilstva nimajo centralne evidence postopkov, ki jih vodijo zoper osebe, ZZasV pa v drugem odstavku 36. člena določa postopanje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, v primeru, ko postopki iz prvega odstavka 36. člena ZZasV zoper osebo še tečejo. Navedenega se na podlagi izpiska sodišča ali tožilstva ne da ugotoviti. Zato je določeno, da varnostne zadržke ugotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ki na podlagi vpogleda v evidenco prekrškov in kaznivih dejanj, ki jo vodi policija, pridobi podatke od tožilstva ali sodišča, ki vodi postopek. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, nato na podlagi preverjanja izpolnjevanja pogojev iz 21. člena zakona stranki podeli službeno izkaznico. Pridobitev službene izkaznice pomeni odločbo v upravnem postopku, s katero se ugotovi izpolnjevanje pogojev. Šele na podlagi pridobljene službene izkaznice bi lahko tožnica zaposlila osebo in šele takrat se šteje, da oseba izpolnjuje pogoje za opravljanje nalog zasebnega varovanja. Po ugotovitvi inšpektorja se je ob inšpekcijskem pregledu na varovanem območju nahajal tudi Tomi Kelert, ki ni imel službene izkaznice zasebnega varovanja, vložena pa tudi še ni bila vloga za njeno izdajo. Ker A.A. pri tožnici kot imetnici licence v času opravljanja nadzora ni bil zaposlen in mu tudi še ni bila izdana službena izkaznica zasebnega varovanja, po ugotovitvi ministrstva ni izpolnjeval pogojev za opravljanje zasebnega varovanja pri tožnici. Službena izkaznica zasebnega varovanja za varnostnega tehnika mu je bila po podatkih iz uradne evidence izdana šele dne 13. 9. 2010. Ker v času inšpekcijskega nadzora A.A. še ni bil varnostno preverjen (postopek preverjanja pa se uvede šele po vložitvi vloge za izdajo službene izkaznice zasebnega varovanja), pred pridobitvijo službene izkaznice ne bi smel opravljati nalog zasebnega varovanja. Glede navedb tožnice, da A.A. na varovanem območju ni samostojno izvajal nobenega dela, pa pritožbeni organ navaja, da iz ugotovitev inšpekcijskega zapisnika izhaja, da je nosil delovno obleko z logotipom imetnika licence zasebnega varovanja in da je izvajal montažo sistemov tehničnega varovanja na varovanem objektu. Podatek o morebitnem delu pod nadzorom mentorja in o opravljanju pripravništva v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, pa v spisu ni nikjer naveden. Iz uradne evidence Zavoda Republike Slovenije za zdravstveno zavarovanje izhaja, da je zavarovanje A.A. pri imetniku licence zasebnega varovanja začelo teči 14. 9. 2010, tožnica pa v času inšpekcijskega nadzora tudi ni predložila veljavne pogodbe o zaposlitvi, kar lahko po mnenju pritožbenega organa kaže tudi na kršitve predpisov s področja zaposlovanja. Glede na vse obrazloženo je po mnenju pritožbenega organa izpodbijana odločitev pravilna.

V tožbi ter v nadaljnjih vlogah tožnica izpodbijani odločitvi nasprotuje ter navaja, da je prvostopni organ izpodbijano odločitev izdal pred potekom petdnevnega roka, ki je bil določen v zapisniku o inšpekcijskem pregledu, kar je v nasprotju z načelom zaslišanja stranke. Stranka namreč ni imela možnosti izjaviti se o relevantnih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, zaradi česar je bila po mnenju tožnice v postopku na prvi stopnji zagrešena absolutno bistvena kršitev pravil postopka. Izpodbijana odločba pa po njenem mnenju tudi ni izvršljiva in se je tudi ne da preizkusiti. Po 1. alineji prvega odstavka 32. člena ZIN ima inšpektor pravico in dolžnost odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi. V izreku izpodbijane odločbe pa inšpektorja roka za odpravo nepravilnosti nista določila, temveč sta odločila zgolj o začetku trajanja prepovedi, ne pa tudi o obdobju, za katerega prepoved velja. Zaradi navedenega ter upoštevaje dejstvo, da je v obrazložitvi odločbe izrecno navedeno, da je inšpektorica pri določitvi navedenega roka upoštevala težo kršitve, njene posledice za javni interes in okoliščine, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko zavezanec ob dolžni skrbnosti odpravi ugotovljene nepravilnosti, izreka odločbe ni mogoče preizkusiti, saj je v nasprotju z obrazložitvijo. Odločba zato po mnenju tožnice ni izvršljiva. Iz določb ZZasV tudi ne izhaja, da bi bila pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu varnostnega tehnika pridobitev službene izkaznice. To potrjuje tudi vloga za izdajo službene izkaznice, h kateri je treba obvezno priložiti pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje je v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, sklenjeno z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da ne drži stališče pritožbenega organa, da se delovno razmerje lahko sklene šele po pridobitvi službene izkaznice. Da je delavec A.A. izpolnjeval taksativno določene pogoje za opravljanje del po 21. členu ZZasV, pa je tožnica pojasnila že v izjavi o dejstvih in okoliščinah o nadzoru z dne 29. 8. 2010, ki pa ob izdaji izpodbijane odločbe neutemeljeno ni bila upoštevana. A.A. je bil pri tožnici zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 2. 2009, ki jo tožnica prilaga tožbi, kar po njenem mnenju dokazuje, da niso utemeljene navedbe toženke, da A.A. v času inšpekcijskega pregleda pri tožnici ni bil zaposlen. Iz Pravilnika o obrazcih in ceni službenih izkaznic zasebnega varovanja ter o postopku za njihovo podelitev (Ur. l. RS, št. 21/2004 s spremembami) izhaja, da se s službeno izkaznico izkazuje zgolj pooblaščenost za opravljanje del in nalog zasebnega varovanja. Omenjeni pravilnik torej ne določa, da bi bila pridobitev službene izkaznice pogoj za opravljanje dela. Da je temu tako, izhaja tudi iz prvega odstavka 11. člena pravilnika, ki določa, da službena izkaznica velja, dokler varnostno osebje (imetnik službene izkaznice) izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja. Izdaja službene izkaznice je torej le posledica izpolnjenih pogojev iz 21. člena ZZasV.

Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi ter odpravi izpodbijano odločbo ter odločbo, izdano na drugi stopnji in samo odloči o zadevi, podrejeno pa sodišču predlaga, da po odpravi odločb vrne zadevo pristojnemu organu v ponovno odločanje. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo ter v nadaljnjih vlogah se toženka sklicuje na razloge za odločitev, navedene v obrazložitvi izpodbijane ter drugostopne odločbe ter dodaja, da je eden izmed pogojev po 21. členu ZZasV tudi zaposlenost osebe pri imetniku licence, ta pogoj pa mora imetnik licence izpolniti po ugotovitvi, da za izdajo službene izkaznice ne obstojijo nobeni zadržki. Toženka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Za odločitev v obravnavani zadevi je pomembno vprašanje zakonitosti inšpekcijskega ukrepa, s katerim je bilo tožnici – imetnici licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja - prepovedano, da A.A pri njej opravlja dejavnost zasebnega varovanja. Pravno podlago za izrek obravnavanega ukrepa predstavlja 3. alineja prvega odstavka 62. člena ZZasV, ki določa, da ima inšpektor pravico in dolžnost prepovedati opravljanje neposrednega dela in nalog osebam iz 19. do 23. člena zakona, ki ne izpolnjujejo pogoje, ki jih predpisuje ZZasV.

Tožnica v tožbi ne nasprotuje ugotovitvi inšpekcijskega organa, da je A.A. v času inšpekcijskega nadzora pri njej opravljal dela in naloge varnostnega tehnika, ki jih lahko pri imetniku licence po določbi petega odstavka 18. člena ZZasV opravlja le oseba, ki izpolnjuje v 21. člena ZZasV taksativno določene pogoje. Med strankama v postopku tudi ni spora o tem, da v času inšpekcijskega nadzora A.A. ni imel službene izkaznice, ki jo mora imeti varnostno osebje pri sebi med opravljanjem nalog in s katero se izkazuje pooblaščenost za opravljanje del in nalog na področju zasebnega varovanja ljudi in premoženja (prvi odstavek 49. člena ZZasV v zvezi z drugim odstavkom 2. člena Pravilnika o obrazcih in ceni službenih izkaznic zasebnega varovanja ter o postopku za njihovo podelitev). Službeno izkaznico izda Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije varnostnemu osebju imetnika licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja glede na vrsto del, ki jih opravlja (prvi odstavek 50. člena ZZasV) potem, ko v posebnem postopku, ki se začne na podlagi vloge prosilca, ugotovi, da prosilec izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje. Izpolnjevanje pogojev po 21. členu ZZasV lahko torej presoja le pristojno ministrstvo, ki po izvedenem ugotovitvenem postopku prosilcu izda službeno izkaznico, ki izkazuje, da oseba izpolnjuje pogoje za opravljanje del zasebnega varovanja in da je zato pri imetniku licence upravičena opravljati dela varnostnega tehnika. Ker A.A. v času inšpekcijskega pregleda še ni bila izdana službena izkaznica za opravljanje nalog varnostnega tehnika, ki bi dokazovala, da tožnica izpolnjuje pogoje, predpisane za opravljanje del varnostnega tehnika, je inšpekcijski organ utemeljeno štel, da A.A. ne izpolnjuje pogojev iz 21. člena ZZasV in da torej tožnica v nasprotju z določbo petega odstavka 18. člena ZZasV opravlja dela in naloge varnostnega tehnika z osebo, ki predpisanih pogojev ne izpolnjuje. Zato je bil tožnici po presoji sodišča na podlagi določbe 3. alineje prvega odstavka 62. člena ZZasV utemeljeno izrečen izpodbijani inšpekcijski ukrep.

Bistveno kršitev pravil postopka, ki jo je na prvi stopnji zagrešil inšpekcijski organ s tem, ko je izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožnici dal možnost, da v skladu z določbo četrtega odstavka 29. člena ZIN v postavljenem roku odgovori na ugotovitve v inšpekcijskem postopku, pa je odpravil že pritožbeni organ, ki se je v dopolnitvi postopka po vsebini opredelil tudi do navedb tožnice v izjavi z dne 29. 8. 2010 (prvi odstavek 251. člena ZUP).

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor neizvršljivosti ter s tem ničnosti izpodbijane odločitve. V izreku odločbe je namreč upravni organ pravilno in v skladu z zakonom določil trenutek, od katerega dalje je dolžna tožnica upoštevati izrečeno inšpekcijsko prepoved (od vročitve odločbe dalje). Na izvršljivost izpodbijane odločbe pa tudi nima vpliva dejstvo, da v izreku odločbe inšpekcijski organ ni navedel izrecno, do kdaj velja izrečen inšpekcijski ukrep. Takšen dostavek v izreku odločbe ni potreben, saj že iz zakonskih določb in iz narave stvari izhaja, da velja prepoved le do odprave ugotovljenih pomanjkljivosti.

Ker je izpodbijana odločitev pravilna, ugotovljene pomanjkljivosti v postopku pa so bile ustrezno odpravljene, je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006, 62/2010; v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki 2 izreka: Zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.