Jedro

Opisane ugotovitve sodišča prve stopnje utemeljujejo izdajo začasne odredbo o prikritju lokacije vrtca, ki ga bo v kraju varne hiše obiskoval mladoletni A., najprej zaradi varstva nasprotne udeleženke – takšna začasna odredba je potrebna, da se prepreči nasilje ali nastanek težko nadomestljive škode (na telesnem in duševnem zdravju nasprotne udeleženke). Izpolnjen je torej pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ). Ker je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (drugi odstavek 4. člena ZPND), pa izdana začasna odredba posredno varuje tudi A.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Predlagatelj mora nasprotni udeleženki povrniti 59,92 EUR stroškov za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Po razpadu življenjske skupnosti sta v tem postopku zavarovanja oba udeleženca1 vložila več predlogov za začasne odredbe. Sodišče je (v soglasju z udeležencema) začasno uredilo stike med njima in njunimi mladoletnimi sinovi, postopke zavarovanja ustavilo v delu, v katerem so bili predlogi umaknjeni, in odločilo o še aktualnih predlogih za zavarovanje.

2. Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje na predlog nasprotne udeleženke nadomestilo soglasje predlagatelja za vpis enoletnega sina udeležencev postopka, A., v vrtec na neznani lokaciji.

3. Zoper tak sklep se pritožuje predlagatelj, ki ne nasprotuje vpisu dečka v vrtec v kraju varne hiše, v kateri je nastanjena mati z A.; nasprotuje pa temu, da se mu ime oziroma naslov vrtca ne razkrijeta, saj je seznanitev s tem podatkom njegova temeljna pravica, v katero je z odločitvijo sodišča grobo poseženo. Meni, da za kaj takšnega ni nobene podlage. Dodaja, da se ne bo približeval nasprotni udeleženki ali jo nadlegoval, dosledno je upošteval prepoved približevanja. Sodišče se je zaneslo zgolj na podatke, ki jih je predstavila nasprotna udeleženka.

Pomembno je, da pritožnik ve, kateri vrtec deček obiskuje, saj bo nasprotna udeleženka morda kdaj potrebovala njegovo pomoč zaradi nezgode ali bolezni.

4. Nasprotna udeleženka predlaga zavrnitev pritožbe. Pritožbi prilaga pojasnilo Socialne zbornice Slovenije o nujnosti varovanja tajne lokacije varne hiše in razlogih zanjo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu z določbo 161. člena Družinskega zakonika (DZ) sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Direktnega sklepa o ogroženosti sina udeležencev postopka iz ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče izluščiti – pritožnik ima z dečkom redne osebne stike, torej ga stik z očetom očitno ne ogroža. Zakaj in kako bi A. ogrožalo to, da bi oče vedel, kateri vrtec obiskuje, pritožbeno sodišče iz izpodbijanega sklepa ne more ugotoviti. Okoliščine, da je za dečka pomembno, da obiskuje vrtec z vidika socializacije, razvoja veščin, spoznavanja drugega okolja …, in da mu je to treba zagotoviti, da bo lažje prebrodil selitev, pravnemu standardu iz 161. člena DZ ne zadostijo.

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravzaprav obrazložilo z ogroženostjo nasprotne udeleženke, A. matere. Pri tem je izpostavilo njeno ustavno pravico do življenja in varovanje njenega zdravja. Obrazložilo je, da je nasprotna udeleženka skupaj z dečkom nastanjena v varni hiši v manjšem kraju v okolici Ljubljane, kamor se je umaknila pred predlagateljevimi nasilnimi ravnanji. Razkritje naslova vrtca bi jo zato izpostavilo nevarnosti, saj bi tako predlagatelj izvedel tudi kje prebiva. S sklepom V N 960/2021 s 27. 7. 2021 je bilo predlagatelju za 12 mesecev prepovedano približevanje nasprotni udeleženki na razdaljo, manjšo od 100 m in z njo kakorkoli navezovati stike. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagatelj prepovedi ne spoštuje2, da odgovornosti za nasilna ravnanja ne prevzema, ampak odgovornost za nastalo situacijo prelaga na žrtev in njene sorodnike, strokovno pomoč pa zavrača. Ugotovilo je tudi, da se je nasprotna udeleženka umaknila v varno hišo, ker se kljub izrečenim ukrepom ne čuti varno. Vse opisano, kot obrazloži sodišče prve stopnje3, izhaja iz poročila centra za socialno delo; ni torej utemeljen pritožbeni očitek, da se je sodišče prve stopnje zaneslo zgolj na podatke, ki jih je predstavila nasprotna udeleženka.

8. Opisane ugotovitve sodišča prve stopnje utemeljujejo izdajo začasne odredbo o prikritju lokacije vrtca, ki ga bo v kraju varne hiše obiskoval mladoletni A., najprej zaradi varstva nasprotne udeleženke – takšna začasna odredba je potrebna, da se prepreči nasilje ali nastanek težko nadomestljive škode (na telesnem in duševnem zdravju nasprotne udeleženke). Izpolnjen je torej pogoj iz 2. alineje 2. odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ker je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (2. odstavek 4. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini; ZPND), pa izdana začasna odredba posredno varuje tudi A. 9. Podlaga za izdano začasno odredbo je torej tako v določbah ZIZ, kot v določbah DZ, podlaga za konkretno vsebino (zakritje podatkov o vrtcu) pa v določbi prvega odstavka 273. člena ZIZ, po kateri sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja ter 1. odstavka 162. člena DZ, po kateri sme sodišče za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči varstvo koristi otroka.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo tudi tehtanje med položajem pritožnika – prikritje (četudi samo začasno) naslova vrtca, ki ga obiskuje sin, namreč posega v njegove starševske pravice, in položajem nasprotne udeleženke, ki je ogrožena kot žrtev nasilja. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je treba dati prednost pravici do življenja in zdravja ter osebne varnosti in integritete nasprotne udeleženke, pri čemer poseg v starševske pravice pritožnika, ki ima redno dogovorjene stike z dečkom (ti ne potekajo tako, da bi moral poznati naslov njegovega vrtca) ni zelo izrazit. 11. Pritožba torej ni utemeljena; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

12. Predlagatelj, ki s pritožbo ni uspel, mora nasprotni udeleženki povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka – 80 odvetniških točk (po 6. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife (OT) v zvezi z 2. točko tar. št. 18 OT ter 5. odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (Zodv)4) za sestavo odgovora na pritožbo ter 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, skupaj torej 59,92 EUR. Podlage za odmero stroškov v postopku zavarovanja po 1. točki tar. št. 21, kot so priglašeni v odgovoru na pritožbo, ni. Priglašeni stroški posveta s stranko, pregleda dokumentacije in seznanitve stranke z vlogo, so zajeti v priznani nagradi za sestavo odgovora.

1 Višje sodišče zaradi (tudi družinsko pravne) narave zadeve in večje jasnosti izreka ter obrazložitve za očeta uporablja izraz predlagatelj (po prvovloženem predlogu) in za mater nasprotna udeleženka. 2 Iz obrazložitve sklepa V N 960/2021 izhaja, da nasprotni udeleženki grozi. 3 Obrazložitvi sodišča prve stopnje o tem (8. točka na 6. strani sklepa) pa pritožnik konkretizirano ne nasprotuje. 4 Ki določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT.