Jedro

Organ za BPP za potrebe postopka za dodelitev brezplačne pravne pomoči je pravilno ugotovil premoženjsko stanje tožnika, ko se je oprl na podatke zemljiške knjige in na njihovi podlagi upošteval, da tožnik, zaradi prepovedi odtujitve in obremenitve, lahko razpolaga s polovico nepremičnine, kot je vpisana v zemljiški knjigi.

Na tožnikovi polovici nepremičnine ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico, zato lahko tožnik dejansko razpolaga z njo v pravnem prometu. Zaznamba spora pa ni ovira za nadaljnje vpise. Okoliščine, na katere se sklicuje tožnik v tožbi (da zaradi zaznamb spora nepremičnin ni mogoče prodati ali obremeniti, saj nihče ne bi prevzel tveganja, da ne bo postal lastnik), so dejanske okoliščine, ki lahko zmanjšujejo možnost pravnega prometa, ga pa ne preprečujejo, in kot take niso upoštevne.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči z dne 1. 3. 2013 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje kot oškodovancu v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem I K 43818/2011 ter kot oprostitev stroškov postopka. Iz listinskih dokazil, ki so bila priložena prošnji, ter pridobljenih dokumentov je organ za BPP ugotovil, da premoženje prosilca presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) izključuje njegovo pravico do BPP. Iz baze podatkov GURS je ugotovil, da je prosilec med drugim do celote lastnik nepremičnine parc. št. 329 k.o. ..., ki v naravi predstavlja nestanovanjski kmetijski stavbi. Skupna tržna vrednost navedene nepremičnine znaša po podatkih, pridobljenih iz vpogleda v GURS, 83.634,00 EUR. Iz zemljiške knjige izhaja, da je na navedeni parcelni številki vknjižena pravica prepovedi odtujitve do ½ v korist A.A. Organ za BPP na podlagi navedenega ugotavlja, da prosilec lahko razpolaga s polovico nepremičnine v vrednosti 41.817,00 EUR. Navedena nepremičnina se na podlagi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) upošteva kot njegovo premoženje. Ker iz zemljiške knjige izhaja, da na prosilčevi polovici nepremičnine ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje njegovo lastninsko pravico, prosilec dejansko lahko razpolaga z njo v pravnem prometu. Zato njegove navedbe, da zaradi opisanih prepovedi in zaznamb sporov ne more razpolagati s predmetnim premoženjem, ne držijo v celoti, temveč le delno. Navedeno prosilčevo premoženje izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Meni, da bi organ za BPP moral postopek voditi skladno z določbami ZUP, v okviru načela materialne resnice popolno in po resnici ugotoviti dejansko stanje, v skladu z načelom varstva pravic strank pa tožniku s pravočasnimi in primernimi opozorili omogočiti sodelovanje v postopku in da njegova nevednost in neukost ne bi bila v škodo njegovih preteklih in bodočih pravic. Dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, ker je organ za BPP odločitev oprl na ugotovitev, da je do celote lastnik parc. št. 329. Tožnik pa je lastnik predmetne nepremičnine le do ½, kot izhaja iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1126/99 II z dne 20. 4. 2009. Na podlagi te sodbe je lastnica do ½ A.A. Ker je solastniški delež tožnika do ½ predmetne nepremičnine obremenjen s prepovedjo odtujitve in obremenitve v korist A.A., s svojo polovico nepremičnine ne more razpolagati v pravnem prometu. Poleg tega sta na celotni nepremičnini tudi dve zaznambi spora. Strinja se, da zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise v zemljiško knjigo, vendar so taki vpisi zgolj pogojni, kar pomeni, da tožnik s svojim solastniškim deležem nepremičnine do ½ v pravnem prometu dejansko ne more razpolagati, saj nihče ne bi nase prevzel tveganja, da zaradi zaznamb spora ne bo postal lastnik ali da bo njegova pravica ostala brez stvarnopravnega zavarovanja. Obstaja zgolj pravna, ne pa tudi dejanska možnost razpolaganja. Organ za BPP ni upošteval niti navedene sodbe, niti zaznamb spora. Tožnik predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Finančni položaj prosilca se po prvem odstavku 12. člena ZBPP ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. Člen 14 ZBPP glede ugotavljanja premoženja prosilca in njegove družine odkazuje na smiselno uporabo tam navedenih določb Zakona o socialnem varstvu. Določbe tega zakona so se uporabljale do začetka uporabe ZSVarPre. Peti odstavek 152. člena ZUJF pa določa, da znaša premoženjski cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči po ZSVarPre 13.780 EUR. Do dodelitve brezplačne pravne pomoči, glede na navedene določbe, ni upravičena oseba, ki ima premoženje, ki dosega ali presega 13.780 EUR.

Odločitev o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je organ za BPP oprl na ugotovitev, da vrednost tožnikovega premoženja presega vrednost 13.780 EUR. Pri tem je upošteval, da je tožnik po zemljiškoknjižnih podatkih lastnik nepremičnine, parc. št. 329 (ki v naravi predstavlja nestanovanjski kmetijski stavbi) in znaša njena skupna tržna vrednost 83.634 EUR. Tožnik podatku o vrednosti ne ugovarja, nasprotuje pa ugotovitvi, da je lastnik nepremičnine v celoti, saj iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1126/99 z dne 20. 4. 2009 izhaja, da je lastnica do polovice A.A. Iz sodbe, na katero se sklicuje tožnik, je razvidno, da je sodišče v pravdnem postopku ugotovilo, da sta lastniška deleža tožnika in A.A. na delavnici, stoječi na parc. št. 329, enaka in sicer za vsakega do ½, na vrtu na parc. št. 329 pa je lastnik tožnik. Sodba v zemljiški knjigi ni izvedena. Ne glede na to sodbo je po presoji sodišča organ za BPP za potrebe postopka za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno ugotovil premoženjsko stanje tožnika, ko se je oprl na podatke zemljiške knjige (v kateri je na nepremičnini parc . št. 329 vknjižena lastninska pravica na tožnika do celote ter prepoved odtujitve in obremenitve do ½ v korist A.A.) in na njihovi podlagi upošteval, da tožnik, zaradi prepovedi odtujitve in obremenitve, lahko razpolaga s polovico nepremičnine, kot je vpisana v zemljiški knjigi. Tudi glede na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1126/99 tožnikov solastninski delež na nepremičnini parc. št. 329 ni manjši, kvečjemu večji, saj je poleg solastništva do ½ na garaži na parc. št. 329, tudi izključni lastnik vrta na parc. št. 329. Zato je po presoji sodišča organ za BPP pravilno ocenil obseg premoženja, s katerim lahko tožnik razpolaga.

Tudi če je nepremičnina, parc. št. 329 v solasti tožnika in A.A., to ne pomeni, da tožnik s svojim solastniškim deležem ne bi mogel razpolagati. Po tretjem odstavku 66. člena Stvarnopravnega zakonika lahko solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Da bi se v zemljiški knjigi vpisana prepoved odsvojitve in obremenitve navedene nepremičnine do ½ v korist A.A. nanašala na tožnikovo polovico nepremičnine (kot navaja tožnik v tožbi), in ne na polovico nepremičnine, ki je po ugotovitvi iz navedene sodbe v lasti A.A., pa iz zemljiškoknjižnega vpisa ne izhaja (prepoved razpolaganja je do ½ vpisana na celotno nepremičnino). Zato sodišče pritrjuje ugotovitvi organa za BPP, da na tožnikovi polovici nepremičnine ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico, zato lahko tožnik dejansko razpolaga z njo v pravnem prometu.

Prav tako pravno ne omejujeta tožnikove lastninske pravice na predmetni nepremičnini v zemljiški knjigi vpisani zaznambi spora. Po prvem odstavku 80. člena Zakona o zemljiški knjigi zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise. Okoliščine, na katere se sklicuje tožnik v tožbi (da zaradi zaznamb spora nepremičnin ni mogoče prodati ali obremeniti, saj nihče ne bi prevzel tveganja, da ne bo postal lastnik), so dejanske okoliščine, ki lahko zmanjšujejo možnost pravnega prometa, ga pa ne preprečujejo, in kot take niso upoštevne.

Glede na navedeno sodišče pritrjuje organu za BPP, da se pri odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot vrednost tožnikovega premoženja upošteva vrednost polovičnega deleža nepremičnine parc. št. 329 k.o. ..., kot je vpisana v zemljiški knjigi. Ker je po podatkih GURS skupna vrednost (zemljišča in stavb) 83.634 EUR, je to vrednost 41.817 EUR. Gre torej za vrednost, ki presega znesek 13.780 EUR, določen v petem odstavku 152. člena ZUJF, in predstavlja finančni mejnik za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Izpodbijana odločba po presoji sodišča tudi ni obremenjena z bistvenimi kršitvami pravil postopka. Organ za BPP je dejansko stanje lahko ugotovil iz dejstev, ki jih je navedel tožnik in iz uradnih podatkov, ki jih je pridobil. Dejstva, na katera je oprl odločitev, so bila tožniku znana, in zato tožnika ni bilo treba še posebej zaslišati.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških temelji na petem odstavku 35. člena ZBPP, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, plača vse stroške tožnik sam.

O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni posebej odločalo, ker je tožnik plačila taks v obravnavni zadevi oproščen že na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).