Jedro

Določilo 301. člena ZFPPIPP ne vsebuje pravil za primer, ko se med pravdo začne stečajni postopek proti toženi stranki. Pravilo, ki v takem primeru narekuje prekinitev postopka, je določeno v 205. členu ZPP, ki določa, kdaj se postopek nadaljuje. Po prvem odstavku 208. člena ZPP se to zgodi, ko stečajni upravitelj prevzame postopek ali ko ga sodnik povabi naj to stori.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tretjetožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek zoper tretje toženo stranko, ki je bil zaradi začetka stečajnega postopka prekinjen z dne 13. 7. 2011 nadaljuje.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tretjetožena stranka po stečajnem upravitelju zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo določila 301. člena ZFPPIPP, ki določa, da se postopek nadaljuje izključno na predlog tožeče stranke, medtem ko iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče samo nadaljevalo postopek po tem, ko je bil ta prevzet po stečajnem upravitelju. Predlog tožeče stranke z dne 24. 2. 2011 je preuranjen, saj je bilo o terjatvi tožeče stranke odločeno šele dne 6. 5. 2011 z objavo končnega seznama preizkušenih terjatev. Sklicevanje na prevzem postopka s strani upravitelja ni pravno pravilno, saj so določbe ZFPPIPP v odnosu do Zakona o pravdnem postopku „lex specialis“.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki in državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki nanjo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz določila drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP sledi, da po objavi sklepa o preizkusu terjatev ni več razloga za prekinitev postopka. Iz določila tretjega odstavka istega člena pa še, da mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka in v primeru, da tega ne stori pa njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (7. odstavek).

6. Določilo 301. člena ZFPPIPP pa ne vsebuje pravil za primer, ko se med pravdo začne stečajni postopek proti toženi stranki. Pravilo, ki v takem primeru narekuje prekinitev postopka je določeno v 205. členu Zakona o pravdnem postopku. Ta zakon pa določa, kdaj se postopek nadaljuje. Po prvem odstavku 208. člena ZPP se to zgodi, ko stečajni upravitelj prevzame postopek ali ko ga sodnik povabi naj to stori. Po določilih Zakona o pravdnem postopku se tako postopek nadaljuje že s pozivom stečajnemu upravitelju. Na podlagi določila drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP je postopek prekinjen vsaj do objave sklepa o preizkusu terjatev. ZFPPIPP torej drugače kot ZPP določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Pravilna razlaga določb 301. člena ZFPPIPP narekuje sklep, da ZFPPIPP kot kasnejši predpis ni derogiral določbe prvega odstavka 208. člena ZPP in da se postopek lahko nadaljuje tudi s prevzemom s strani stečajnega upravitelja (sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011).

7. Iz listinske dokumentacije v spisu sledi, da je bil sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravicah objavljen dne 25. 1. 2011 oziroma dodatni sklep o preizkusu ločitvene pravice tožeče stranke 6. 5. 2011. Tožeča stranka je dne 25. 2. 2011 predlagala nadaljevanje pravdnega postopka nad tretjetoženo stranko na podlagi sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku. Sodišče je v sklepu z dne 5. 7. 2011 pozvalo stečajnega upravitelja, naj postopek prevzame. Slednji je podal ugovor na poziv z dne 13. 7. 2011. S tem dnem je sodišče postopek tudi nadaljevalo.

8. Po oceni pritožbenega sodišča, pritožba neutemeljeno napada odločitev sodišča prve stopnje. Zgolj v pojasnilo v zvezi s pritožbeno navedbo, da je bil predlog tožeče stranke preuranjen, pa pritožbeno sodišče se dodaja, da obstoj pravočasnega upnikovega predloga za nadaljevanje postopka lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka. Nasprotno stališče bi pomenilo, da v primeru, ko upnik ne bi (pravočasno) podal takšnega predloga ne bi bilo podlage za nadaljevanje postopka in s tem za vsebinsko odločitev o zahtevku.

9. Glede na vse zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tretjetožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena ZPP).

10. Tretjetožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama trpi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).