Jedro

Tožnik - delavec MNZ - mora v individualnem delovnem sporu zaradi razveljavitve sklepov, ki jih je izdalo MNZ, tožiti Republiko Slovenijo in ne MNZ, ki ni pravna oseba in ne more biti tožena stranka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se razveljavita sklepa Ministrstva za notranje zadeve, št. 0.....6 z dne ...1993 in odločba, št. 0../93 z dne 18.10.1993, s katerima je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.

Odločilo je, da mu na osnovi teh odločb ni prenehalo delovno razmerje in je trajalo vse do 1.1.1997. Tožena stranka mu je dolžna izplačati mesečne plače od datuma prenehanja delovnega razmerja, ki je 1.1.1994 do 1.1.1997 in sicer s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od datuma zapadlosti do plačila. Obenem pa je sklenilo, da mu je tožena stranka dolžna poravnati stroške postopka v višini 61.108,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je v tem individualnem delovnem sporu bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil delovno razmerje dejansko za določen čas in sicer od 1.10.1993 do 31.12.1993, ki se izkaže za zmotno zaradi novih dejstev, ki odločilno spremenijo dejansko stanje. Tožena stranka je prejela od Javnega podjetja S. podatke, da tožniku ni prenehalo delovno razmerje za določen čas zaradi preteka časa, zaradi katerega je bilo sklenjeno, ampak na podlagi njegove prošnje za sporazumno prenehanje delovnega razmerja po 100/2 členu ZDR. Kot razlog je tožnik navajal v svoji prošnji z dne 13.5.1994 odhod na drugo delovno mesto. Enaka pravna podlaga prenehanja delovnega razmerja izhaja tudi iz odjave zaposlitve, ki jo je skupaj s potrdilom o odjavi iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja prav tako predložilo JP S. Zato se izkaže kot neresnični datum prenehanja delovnega razmerja z dnem 31.11.1994, ampak 13.5.1994. Tako so vse tožnikove navedbe neresnične, zato je odločitev sodišča prve stopnje na tej podlagi nepravilna in nezakonita. V pritožbi še nadalje navaja, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je šlo v tej zadevi za delovne presežke. Ni točka tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženi stranki bilo s sklepom komisije naloženo, da izda 44 delavcem ustrezne sklepe o razporeditvi. Ta sklep ne gre razumeti v striktno tehničnem smislu delovnopravne razporeditve delavcev, amapak le kot nepotitveni sklep, s katerim je Vlada Republike Slovenije kot ustanovitelj JP S. (JPS) odločila le o tem, kje bodo zaposleni delavci po prenosu gospodarske dejavnosti od tožene stranke v JPS.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in razveljavilo sklep Ministrstva za notranje zadeve z dne ... 1993 in njegovo odločbo z dne ....1993. Ugotovilo je, da tožena stranka - v uvodu sodbe označena kot Ministrstvo za notranje zadeve RS - ni izpolnila obveznosti in poimensko določenim delavcem izdala ustreznih sklepov o razporeditvi, zato je presodilo, da ni bil zakonit postopek prehoda tožnika od tožene stranke k JP S., čeprav je tožnik naperil svoj tožbeni zahtevek proti R Sloveniji s svojim pripravljalnim spisom z dne 18.11.1998 (list.št. 65) v skladu s sklepom Vrhovnega sodišča R Slovenije, opr. št. VIII Ips 114/98 z dne 23.6.1998 in je s tem le označil toženo stranko ter skrčil tožbeni zahtevek. Ker Ministrstvo za notranje zadeve kot državni organ nima lastnosti pravne osebe in zato ne more biti stranka v postopku, bi morala kot tožena stranka v obravnavani zadevi nastopati R Slovenija. S tem je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90), na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno ugoditi pritožbi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti, zadevo pa vrniti temu sodišču v novo sojenje (1. odst. 369. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej odpraviti bistvene kršitve določb postopka, nato pa ponovno razsoditi o utemeljenosti oz. neutemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka in pri tem preveriti tudi pritožbene navedbe in na novo predlagane dokaze v pritožbi.

Določbe ZPP je pritožbeno sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu z določilom 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I in 45/94-I).