Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, ampak samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.
: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zaznambo spora na podlagi predloga za obnovo postopka, opr. št. I P 124/2004, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Kranju.
Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in dovoli vpis zaznambe spora. V obrazložitvi navaja, da začasna zastopnica v postopku na prvi stopnji ni pravilno zastopala interesov pritožnikov, zato so oškodovani in to je tudi razlog, da so vložili zahtevo za obnovo postopka. Tožeča stranka E. J. je neutemeljeno postal lastnik nepremičnine in obstaja velika nevarnost, da jo bo prodal. Predlagatelji so predlog za obnovo postopka vložili proti tretji osebi – lastniku nepremičnine in s predlogom za obnovo postopka zahtevajo prenehanje te pravice, kar bodo dosegli z razveljavitvijo sodbe. Zahteva po prenehanju pravice pa je ena od možnosti, ki jo navaja ZZK-1 kot podlago za vpis zaznambe sporov v zemljiško knjigo.
Pritožba ni utemeljena.
Predlagatelj je dne 8.7.2008 vložil predlog za obnovo postopka skupaj s predlogom za zaznambo spora. Z zaznambami se v zemljiški knjigi vpisujejo pravna dejstva. V primeru zaznambe spora je to (procesno) pravno dejanje, s katerim se začne določen sodni postopek. Predlagatelj je podal predlog za zaznambo spora na podlagi vloženega predloga za obnovo postopka zaradi ugotovitve lastninske pravice, ki se je vodil pod opr. št. I P 24/2004 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in je bil pravnomočno končan s sodbo z dne 7.11.2006. Sodišče prve stopnje je predlog za zaznambo spora zavrnilo in se pri tem pravilno sklicevalo na določilo 5. točke 22. čl. ZZK-1, da se kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo procesno dejanje) s katerim se začne sodni postopek glede pridobitve prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo (zaznambo spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, ampak samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. V 1. odst. 79. čl. ZZK-1 so določene vrste pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o pridobitvi pravice na originaren način), zaznamba spora o prenehanju pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. V obravnavanem primeru zato niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 1. odst. 79. čl. ZZK-1 kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Ne gre namreč za spor o ugotovitvi obstoja lastninske pravice, niti spor o ugotovitvi prenehanja lastninske pravice na navedenih nepremičninah, ampak zgolj za predlog za obnovo postopka v katerem predlagatelj ni tožeča stranka. Zaznamba spora v primeru predloga za obnovo postopka v določbah ZZK-1 nima podlage. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa (2. točka 3. odst. 161. čl. ZZK-1).