Jedro

Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal; pa ne nasploh, pač pa glede na tisto, kar se je zahtevalo v postopku na prvi stopnji. To v konkretnem primeru pomeni, da bi pritožnik zaradi nepravilne odredbe sodišča lahko zahteval vračilo predujma, ki ga je že plačal, zgolj v primeru, da bi predhodno izpodbil sklep, s katerim je bilo njemu naloženo plačilo predujma. Ker tega ni storil, za pritožbo zoper izpodbijani (popravni) sklep nima pravnega interesa, saj se z odločitvijo tega sklepa v ničemer ne posega v njegov pravni položaj iz sklepa z dne 12. 9. 2014.

Izrek

1. Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže. 2. Pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) sklep o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo z dne 18. 11. 2014 popravilo tako, da je izbrisalo 4. točko izreka sklepa, (2.) predlog upnika za oprostitev založitve (pravilno: vračilo) predujma pa zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter navedel, da sodišče prve stopnje svoje vsebinske odločitve iz 4. točke izreka sklepa o začetku stečajnega postopka s popravnim sklepom ni smelo „popraviti“, saj je s tem spreminjalo izrek pravnomočnega sklepa. Pritožbenih navedb zoper 2. točko izreka pritožnik ni navedel. 3. Pritožba je delno nedovoljena, delno pa neutemeljena.

4. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje 12. 9. 2014 izdalo sklep o dopolnitvi predloga za začetek postopka, s katerim je pritožniku kot predlagatelju postopka naložilo, da dopolni predlog za začetek postopka tako, da predloži dokaz o plačilu predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v skupnem znesku 3.749,01 EUR. Proti temu sklepu ni posebne pritožbe, ga je pa dovoljeno izpodbijati s pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče odloči o predlogu za začetek postopka. Pritožnik je sklep sodišča upošteval in 29. 9. 2014 zahtevani predujem plačal. Sodišče prve stopnje je 18. 11. 2014 izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, v katerem je v 4. točki izreka zapisalo, da se iz proračuna sodišča opravijo naslednja izplačila: Ajpes-u pavšalno nadomestilo za objave iz petega odstavka 122. člena ZFPPIPP v znesku 122,00 EUR in znesek 3.627,01 EUR v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika na fiduciarni račun upravitelja. Sklep o začetku stečajnega postopka je postal pravnomočen, saj se zoper njega nihče ni pritožil. Pritožnik je 24. 12. 2014 vložil predlog za vrnitev predujma glede na to, da je sodišče prve stopnje – kljub temu, da je bil predujem že založen – v 4. točki izreka sklepa o začetku stečajnega postopka navedlo, da se predujem plača iz proračuna sodišča. 5. Pritožnik s predmetno pritožbo zoper popravni sklep zasleduje namen vračila že plačanega predujma, in sicer v posledici napačne navedbe sodišča prve stopnje v 4. točki sklepa o začetku stečajnega postopka. Za dosego tega cilja bi pritožnik moral izpodbiti sklep o dopolnitvi predloga za začetek postopka z dne 12. 9. 2014, saj je to sklep, s katerim je bilo njemu naloženo plačilo predujma. Navedeni sklep bi moral izpodbijati s pritožbo proti sklepu z dne 18. 11. 2014, s katerim je sodišče odločilo o (njegovem) predlogu za začetek postopka, in v katerem je v 4. točki navedlo, da se predujem založi iz proračuna sodišča. Ker tega ni storil, je sklep o dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka postal pravnomočen, s tem pa je pravnomočna tudi odločitev sodišča iz navedenega sklepa o tem, da je pritožnik kot predlagatelj tisti, ki mora založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. S sklepom o začetku stečajnega postopka sodišče prve stopnje v 4. točki izreka ni razveljavilo sklepa z dne 12. 9. 2014, tudi sicer pa je odločitev iz 4. točke sklepa o začetku stečajnega postopka po vsebini odredba za izplačilo, potrebna zaradi izplačila iz proračuna sodišča, ki v ničemer ne spreminja pravnomočne odločitve o tem, kdo je zavezanec za plačilo predujma.

6. Pravico do pritožbe ima tista stranka, ki bi ji – če bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Iz tega izhaja, da ima pravni interes za pritožbo tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal; pa ne nasploh, pač pa glede na tisto, kar se je zahtevalo v postopku na prvi stopnji (J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 351 in 352). To v konkretnem primeru pomeni, da bi pritožnik zaradi nepravilne odredbe sodišča lahko zahteval vračilo predujma, ki ga je že plačal, zgolj v primeru, da bi predhodno izpodbil sklep, s katerim je bilo njemu naloženo plačilo predujma. Ker tega ni storil, za pritožbo zoper izpodbijani (popravni) sklep nima pravnega interesa, saj se z odločitvijo tega sklepa v ničemer ne posega v njegov pravni položaj iz sklepa z dne 12. 9. 2014. 7. Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena in prvega odstavka 366. člena ZPP, vsi pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, pritožbo proti 1. točki izreka izpodbijanega sklepa zavrglo.

8. Pritožnik ne navaja pritožbenih razlogov, s katerimi izpodbija odločitev sodišča v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, in sicer, da se zavrže njegov predlog za oprostitev založitve predujma (pravilno: predlog za vračilo predujma). Ker pritožbenih razlogov v tem delu ni, niso pa podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).