Jedro

Igranje košarke ni nevarna dejavnost, zato ni objektivne odgovornosti toženke za nastalo škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnik poškodoval pri delu. Pri opravljanju redne vadbe praktičnega usposabljanja borilnih veščin je za ogrevanje s sodelavci igral košarko. Med igro je padel preko nasprotnega igralca in si poškodoval desno koželjnico ter zapestje. Prvostopenjsko sodišče je tožniku prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 2.170.240,70 SIT (sedaj 9.056,25 EUR).

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama tožencev in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da igranje košarke ni nevarna dejavnost. Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji navaja, da je po njegovem mnenju v konkretnem primeru šlo za objektivno odgovornost zaradi povečane nevarnosti. Tožnik se je moral udeležiti igre z žogo. Tožnik in sodelavci niso športniki, ki bi se profesionalno ukvarjali s košarko. Igrali so po pravilih, ki so jim bila znana. Ni bilo sodnika, ki bi prekinil igro, v kolikor bi bila nepravilna. Ni bilo premorov, da bi se igra umirila. Vodja usposabljanja bi jih lahko opozarjal, kakšne napake delajo. Tožnik in drugi niso bili primerno obuti za igro na asfaltnem igrišču, kar je pomenilo dodatno okoliščino v smislu nevarnosti za rekreativne igralce.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 in nadaljnji) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

Revizija ni utemeljena.

Tožnik uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki pa je ne obrazloži. Revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti samo na pravilno uporabo materialnega prava, ne pa tudi na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj preizkuša izpodbijano sodbo samo v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP). Nekonkretno in neobrazloženo uveljavljanje kršitev postopka je zato neupoštevno.

V zvezi z uporabo materialnega prava revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik v tem postopku zatrjuje in obrazlaga samo objektivno odgovornost prve toženke kot podlago za odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki je tožniku nastala pri rekreacijskem igranju košarke v okviru njegove službene obveznosti. Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ št. 29/78-57/89), čigar pravila se uporabljajo glede na dan škodnega dogodka, določa v 154. členu dve podlagi za odškodninsko odgovornost. To sta krivdna oziroma subjektivna odgovornost in objektivna odgovornost. V našem pravnem sistemu je subjektivna odgovornost pravilo, objektivna odgovornost pa izjema. Pravilo o objektivni odgovornosti velja samo takrat, kadar je to v zakonu posebej določeno. Tožnik se sklicuje na 173. člen ZOR, češ da njegova škoda izvira iz igranja košarke kot nevarne dejavnosti.

Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da igranje košarke v okoliščinah, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, ni nevarna dejavnost. Razlogi izpodbijane sodbe o tem so pravilni. Nevarne dejavnosti so namreč samo tiste, pri katerih glede na vse okoliščine primera obstaja neobičajno velika možnost, da drugim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda ter je pri tem ob normalnem teku dogodkov pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna. Utrjeno stališče slovenske sodne prakse je, da rekreacijsko ukvarjanje z običajnimi športi nima tolikšnih nevarnih potencialov, da bi jih bilo mogoče upoštevati kot nevarno dejavnost (primerjaj II Ips 691/96 - košarka; II Ips 84/2003 - nogomet; II Ips 717/2003 - nogomet; II Ips 719/2003 - nogomet; II Ips 208/2003 - rokomet; II Ips 467/98 - judo). Tožnik ni zatrjeval, da bi pri igranju košarke prišlo do ravnanj, ki niso običajna na košarkarskem igrišču. Med igro tudi pri normalni skrbnosti vseh udeležencev lahko pride do poškodb. Elementi v zvezi s škodnim dogodkom, ki jih je zatrjeval tožnik, ne omogočajo sklepanja o preseganju nevarnosti, ki so običajne v vsakdanjem življenju tako pri delu kot pri običajnih športnih igrah. Zato revizijsko ponavljanje posameznih okoliščin ne more prispevati k drugačni presoji odgovornosti, tiste okoliščine, ki bi lahko pomenile kakšne opustitve dolžnega ravnanja oseb na strani prve tožene stranke pa so nerelevantne, ker tožnik v svoji tožbi ni navedel nikakršne trditvene podlage za morebitno krivdno odgovornost. Revizijsko sodišče zato zaključuje, da je materialnopravno pravilno odločeno, da ni objektivne odgovornosti prve toženke za tožnikovo škodo, zato je utemeljeno zavrnjen tožnikov tožbeni zahtevek zoper toženki. Neutemeljeno tožnikovo revizijo je bilo glede na povedano treba zavrniti (378. člen ZPP).