Jedro

Toženka je ob obravnavi pritožbe na podlagi podatkov iz spisovne dokumentacije pravilno ugotovila, da je bila odločba vročena pooblaščencu tožnice 10. 11. 2022.

V pritožbi, ko je tožnica bila seznanjena z odločbo in torej tudi s tem, da upravni organ odloča na osnovi vloge, ki jo je v njenem imenu podal tam navedeni pooblaščenec, ni zanikala, da bi vlogo v njenem imenu podal pooblaščenec oz. da ima v postopku pooblaščenca niti ni opozorila na kakšno nepravilnost v zvezi s tem pooblaščencem, zato njen procesni ugovor o neobstoju pooblastilnega razmerja, prvič podan v tem upravnem sporu, sodišče zavrača kot nedovoljen in prepozen, saj je tožnica že v upravnem postopku (ki ni bil enostopenjski) imela možnost uveljavljati to kršitev določb postopka pred tem upravnim organom.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Izpodbijani upravni akt

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja za priključitev na distribucijski sistem objekta MSE A. A. individualne samooskrbe na parc. št. 000 k. o. B.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je družba C., d. o. o. kot distribucijski operater po pooblaščenih osebah, zaposlenih pri Elektro Maribor d.d. (v nadaljevanju organ prve stopnje) v upravnem postopku na podlagi vloge z dne 29. 8. 2022, ki jo je tožnica vložila po pooblaščencu D., d. o. o., izdala odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja za priključitev na distribucijski sistem objekta MSE A. A. individualne samooskrbe na parc. št. 000 k. o. B. s priključno močjo 17 kW, št. 3805-6636/2022- 2 z dne 3. 11. 2022. Odločba je bila vročena pooblaščencu 10. 11. 2022. Tožnica sama je 27. 12. 2022 vložila pritožbo.

3.Rok za podajo pritožbe je v skladu s prvim odstavkom 235. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) 15 dni od dneva vročitve odločbe. Po 88. členu ZUP se, kadar ima stranka pooblaščenca, vročitve izvajajo temu pooblaščencu. Ker je bila pritožba vložena po izteku roka za podajo pritožbe, jo je toženec kot organ druge stopnje v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP zavrgel kot prepozno.

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

4.Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. Sodišču predlaga, da ugotovi, da je bil rok za pritožbo zamujen iz upravičenih razlogov in toženki naloži, da tožnici izda pozitivno soglasje za priključitev objekta MSE A. A. individualne samooskrbe na parc. št. 000 k. o. B. na distribucijski sistem.

5.V tožbi navaja, da je 27. 12. 2022 toženki poslala pritožbo zoper odločbo št. 3805- 6636/2022-2, ki jo je na svojo zahtevo prejela po elektronski pošti 22. 12. 2022. Ne drži, da je bila odločba vročena pooblaščencu tožnice že 10. 11. 2022, saj je tožnica pooblastilo podjetju D., d. o. o. podpisala šele 19. 12. 2022. Slednje tudi ni pravočasno seznanjalo tožnice o svojih dejanjih in je s tem ravnalo v nasprotju s četrtim odstavkom 59. člena ZUP, po katerem mora imeti izrecno pooblastilo za umik zahteve. Svojevoljno in nepooblaščeno je prekinilo upravni postopek, ker ni preverilo, ali se želi tožnica zoper odločbo pritožiti, samo pa tudi ni vložilo pritožbe. Tožnica mu je zato preklicala pooblastilo takoj, ko je izvedela za dejansko stanje zadeve (16. 2. 2023). Zaradi navedenega je tožnica iz opravičenih vzrokov zamudila rok za pritožbo.

6.V tožbi navaja tudi dejstva, s katerimi nasprotuje zavrnilni odločbi št. 3805-6636/2022-2. Ob tem navaja, da njen soprog E. E. izkazuje pravni interes za vstop v postopek, ki ga tožnica odobrava, saj mu je kot investitorju v MSE banka odobrila kredit za postavitev SME, ta pa je vezan na soglasje za priključitev MSE na omrežje.

7.Toženka je sodišču posredovala upravni spis in v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe. Navedla je še, da je vlogo za izdajo soglasja za priključitev individualne naprave za samooskrbo v imenu tožnice podal pooblaščenec D., d. o. o. po elektronski pošti 30. 8. 2022. Iz same vloge izhaja naziv in naslov pooblaščenca, saj je na mestu, kjer je prostor za podpis in žig vložnika oziroma njegovega pooblaščenca, odtisnjen žig podjetja D., d. o. o., s podpisom, vloga pa je bila sestavljena 29. 8. 2022 v ..., kjer je sedež podjetja D., d. o. o. Vlogi je bilo priloženo pooblastilo, s katerim tožnica pooblašča podjetje D., d. o. o. za zastopanje v vseh upravnih postopkih, postopkih pridobivanja nepovratnih sredstev, postopkih pridobivanja financiranja in ostalih postopkih in za vsa morebitna soglasja v zvezi s pridobitvijo dovoljenj za potrebe izgradnje, obratovanja in priključitve na omrežje sončne elektrarne za lastno rabo. Ker je tožnica v postopku pridobivanja soglasja imela pooblaščenca, je organ prve stopnje pravilno vročil odločbo pooblaščencu. Ker tožnica ne v postopku na prvi stopnji ne v pritožbenem postopku organu ni predložila preklica pooblastila, niti ni bila dana odpoved pooblastila s strani pooblaščenca, je bila odločba pravilno vročena pooblaščencu 10. 11. 2022. Tožnica je zoper odločbo sama, brez pooblaščenca, 27. 12. 2022 vložila pritožbo, ki pa jo je toženka kot prepozno zavrgla, saj je bila vložena po preteku 15-dnevnega roka. Tožbene navedbe v zvezi s pooblastilom je zavrnila kot neresnične, zavajujoče in nedokazane. Tožbene navedbe glede presoje zavrnitvene odločbe je zavrnila kot nerelevantne, saj bi se te presojale le v primeru pravočasno vložene pritožbe.

8.Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 5. 5. 2023 nasprotovala trditvam toženke, da je vlogi za pridobitev soglasja bilo priloženo soglasje tožnice. Družba D., d. o. o. je do 19. 12. 2022 vsa dejanja opravila nepooblaščeno in brez vednosti tožnice, ker ji je slednja pooblastilo podpisala 19. 12. 2022. Prav tako ne drži, da bi tožnica v postopku pridobivanja soglasja imela pooblaščenca in posledično ne drži, da je bila pravilno vročena odločba o zavrnitvi soglasja. Namesto tega bi moral organ obvestiti neposredno tožnico, da v njenem imenu D., d. o. o. poskuša pridobiti soglasje. Tožnice o nobenem svojem dejanju in poteku upravnega postopka ni obveščal niti samooklicani pooblaščenec D., d. o. o., ki je tako samovoljno in brez njene vednosti povzročil prekinitev upravnega postopka, s čimer je bil kršen 59. člen ZUP. Tožnica je odločbo prejela šele na svojo zahtevo od F., d. o. o. po elektronski pošti 22. 12. 2022, zato je nemudoma preklicala pooblastilo D., d. o. o. z dne 19. 12. 2022 ter sama 27. 12. 2022 vložila pritožbo, ki pa jo je toženka z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrgla. S tem se tožnica ne strinja, saj ne more teči rok o zadevi, o kateri stranka v postopku ni seznanja, še posebej, če gre za šibkejšo stranko v upravnem postopku. Tožnica naslovnem sodišču predlaga, da ugotovi, da je bila pritožba glede na vse okoliščine vložena upravičeno in pravočasno, izvede predložene dokaze ter toženki naloži, da izda tožnici pozitivno soglasje za priključitev objekta MSE A. A. na parc. št. 000 k. o. B. na distribucijski sistem.

9.Toženka je v pripravljalni vlogi z dne 26. 6. 2023 nasprotovala tudi nadaljnjim tožničinim navedbam. Glede vlogi priloženega pooblastila je še navedla, da se na pooblastilu pod navedbo pooblastitelja nahaja podpis, prav tako se podpis in žig nahaja pod navedbo sprejema pooblastila in zastopstva (pooblaščenca), na njem sicer ni označenega datuma, vendar je bilo pooblastilo priloženo preostali dokumentaciji in tako ni obstajal nikakršen dvom v to, ali je pooblastilo pooblaščencu dala tožnica ali ne. Skladno s sodno prakso pa tudi velja, da datum ni pogoj za veljavnost pooblastila, njegova odsotnost pa je lahko zgolj okoliščina, zaradi katere bi sodišče lahko posumilo o pristnosti pooblastila. Zaradi razjasnitve okoliščin, ki se tičejo samega pooblastilnega razmerja med tožnico in njenim pooblaščencem, toženka predlaga sodišču, da v predmetni upravni postopek povabi podjetje D., d. o. o. ali zasliši v podjetju zaposlene oziroma pridobi njihove pisne izjave, kar predlaga kot dokaz. Predmetno pooblastilo po prepričanju toženke vsebuje vse potrebne elemente. Poleg tega je pooblastilo le eden od prejetih dokumentov, med drugim je pooblaščenec tožnice organu prve stopnje hkrati z vlogo poslal tudi izpisek iz zemljiške knjige za tožničino nepremičnino, specifikacijske podatke o napravi za samooskrbo in posnetke lokacije. Ob tem toženka opozarja še na dolžnost stranke v postopku po ZUP, da v primeru, če se odloči za postavitev pooblaščenca, ki v upravnem postopku ni obvezen, skrbi tako za njegovo izbiro kot tudi za to, da je z vsemi pomembnimi okoliščinami razmerja med pooblastiteljem in pooblaščencem seznanjen upravni organ. Za toženko ni obstajal dvom, ali je pooblastilo pooblaščencu dala tožnica ali ne. Glede pooblaščenca v smislu tretjega odstavka 54. člena ZUP še poudarja, da je podjetje D., d. o. o. na spletnem portalu Ajpes vpisano kot družba z omejeno odgovornostjo, njena glavna dejavnost je inštaliranje električnih napeljav in naprav, kot druga dejavnost pa je navedena nespec. posr. pri prod, raznovrstnih izd., kar pomeni, da je registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih je uveljavlja tožnica - podaja vloge za pridobitev soglasja za priključitev.

10.V (drugi) pripravljalni vlogi z dne 18. 7. 2023 je tožnica prerekala navedbe toženke in še navedla, da je tožnica družbi D., d. o. o. pooblastilo podpisala šele 19. 12. 2022, ni pa podpisala pooblastila brez datuma, ki je bilo priloženo vlogi. Podpis na pooblastilu brez datuma, ki je bilo priloženo vlogi za soglasje, ni njen podpis, ker že na prvi pogled ni istoveten z originalnim podpisom tožnice na pooblastilu z dne 19. 12. 2022.

11.V nadaljnjih pripravljalnih vlogah z dne 22. 10. 2023 in 31. 1. 2024 je tožnica vztrajala pri dosedanjih navedbah in nasprotovala navedbam toženke.

12.V nadaljnjih pripravljalnih vlogah z dne 6. 10. 2023, 19. 1. 2024 in 20. 3. 2024 je toženka vztrajala pri dosedanjih navedbah in nasprotovala navedbam tožnice. Poudarila je še, da toženka ni imela nobenega razloga, da bi podvomila v pristnost pooblastila, ki je bilo priloženo vlogi za izdajo soglasja.

13.Obe stranki v upravnem sporu sta izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta skladno s peto alinejo drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), zato je sodišče odločilo na podlagi listin strank in brez oprave glavne obravnave.

Odločanje sodišča

14.Predmet tega upravnega spora je odločitev toženke, ki je kot organ druge stopnje¹ s svojim sklepom kot prepozno zavrgla tožničino pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja za priključitev na distribucijski sistem. Gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Če je bila pritožba v upravnem postopku zavržena kot prepozna, lahko torej tožnik v upravnem sporu izpodbija le sklep o njenem zavrženju.² V obravnavani zadevi je zato pravnorelevantno le vprašanje pravilnosti odločitve glede pravočasnosti oz. nepravočasnosti vložene pritožbe, sodišče pa presoja le zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrženju pritožbe, ne pa tudi vsebinske odločitve o zavrnitvi vloge za izdajo soglasja za priključitev na distribucijski sistem, zoper katero je bila pritožba vložena, za kar (med drugim) se tožnica neutemeljeno zavzema s tožbo.

15.V obravnavani zadevi je sporno, komu in kdaj je bila opravljena vročitev odločbe o zavrnitvi izdaje soglasja za priključitev na distribucijski sistem, od česar je odvisna pravočasnost pritožbe zoper to odločbo. Toženka trdi, da je bila vročitev pravilno opravljena z osebno vročitvijo tožničinemu pooblaščencu 10. 11. 2022.³ Tožnica pa v upravnem sporu trdi, da pooblaščenca v upravnem postopku ni imela in da je odločbo prejela po elektronski pošti 22. 12. 2022.

16.Na podlagi prvega odstavka 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu in se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu pooblaščencu (prvi in četrti odstavek 88. člena ZUP).

17.Vročanje mora biti izvedeno skladno z zakonom. V kolikor pa pride do pomote pri vročanju, se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila (98. člen ZUP).

18.V upravnem postopku, ki ga vodi upravni organ skladno z določili ZUP, je pravilno opravljena vročitev dolžnost organa, ki je odločbo izdal. Organ odločanja je namreč odgovoren za zakonito in pravilno izvedbo postopka vročanja, zaradi česar mora o tem, ali je bila odločba ali drug dokument (osebno) vročena, pridobiti in v postopku s pravnimi sredstvi predložiti vročilnico (97. člen ZUP) ali druge dokaze.

19.Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa glede na obseg presoje sodišča⁴ temelji na presoji pravilnosti in zakonitosti ravnanja toženke ob preizkusu pravočasnosti tožničine pritožbe. Če je toženka postopkovne določbe nepravilno uporabila in je posledično pravno pomembno procesno dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovila, kar je vplivalo na pravilnost odločitve, to predstavlja bistveno kršitev določb postopka (v skladu z določbo druge alineje prvega odstavka 27. člena ZUS-1 je kršitev določb postopka bistvena, če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve).

20.V odločbi o zavrnitvi izdaje soglasja je bilo navedeno v uvodu, da upravni organ odloča na osnovi vloge, ki jo je v imenu uporabnika A. A., B., podal pooblaščenec D., d. o. o., ter še na začetku obrazložitve, da je vlogo z dne 29. 8. 2022 vložila A. A. po pooblaščencu D., d. o. o.

21.Tožnica je v pritožbi navedla, da je tožnica odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja prejela šele 22. 12. 2022 na svojo zahtevo in po elektronski pošti, vendar ob tem v pritožbi ni navedla ničesar drugačnega glede vložitve vloge po pooblaščencu niti nasprotovala ugotovitvam o tem, da je vlogo v njenem imenu vložil pooblaščenec in kdo je ta pooblaščenec. Sodišče pritrjuje toženki, da pritožbene navedbe niso vzbudile oz. niso mogle vzbuditi dvoma v pravilnost vročitve odločbe, ki je izhajala iz podatkov upravnega spisa. Glede na takšno procesno stanje pa je po presoji sodišča toženka ob obravnavi pritožbe na podlagi podatkov iz spisovne dokumentacije pravilno ugotovila, da je bila odločba vročena pooblaščencu tožnice 10. 11. 2022. Med navedbami pritožnice v pritožbi o vročitvi (njej) in podatki o vročitvi v upravnem spisu (pooblaščencu) torej ni bilo očitnega neskladja, na podlagi česar bi pritožnico moral o tem neskladju seznaniti in ji dati možnost, da se o tem izjavi pred izdajo sklepa o zavrženju njene pritožbe. Tožnica je torej imela možnost pojasniti okoliščine in dejansko stanje, zato ni bila kršena pravica do izjave, ki je bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in jo tožnica smiselno zatrjuje v upravnem sporu.

22.Tožnica je šele v tožbi navedla, da je pooblastilo podpisala šele 19. 12. 2022, torej smiselno, da pooblastilo ob vložitvi vloge ni obstajalo, in v nadaljnjih pripravljalnih vlogah, da je D., d. o. o. vsa dejanja do 19. 12. 2022 opravila nepooblaščeno in brez vednosti tožnice ter da ob izdaji odločbe ni imela pooblaščenca. To so sicer nova dejstva in dokazi, s katerimi tožnica izkazuje (drugačno) procesno dejansko stanje, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Za njihovo presojo je odločilno, ali je stranka prekludirana z uveljavljanjem tega tožbenega razloga. Tožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1 se v upravnem sporu preizkuša v okviru prvega odstavka 6. člena ZUS-1, ki med drugim vzpostavlja dolžnost materialnega izčrpanja pritožbe ali drugega pravnega sredstva v upravnem postopku, to je v smislu dolžnega vsebinskega uveljavljanja kršitev, čim je to mogoče, ne pa šele s tožbo pred sodiščem.

23.V pritožbi, ko je tožnica bila seznanjena z odločbo in torej tudi s tem, da upravni organ odloča na osnovi vloge, ki jo je v njenem imenu podal tam navedeni pooblaščenec, ni zanikala, da bi vlogo v njenem imenu podal pooblaščenec oz. da ima v postopku pooblaščenca niti ni opozorila na kakšno nepravilnost v zvezi s tem pooblaščenecem, zato njen procesni ugovor o neobstoju pooblastilnega razmerja, prvič podan v tem upravnem sporu, sodišče zavrača kot nedovoljen in prepozen, saj je tožnica že v upravnem postopku (ki ni bil enostopenjski) imela možnost uveljavljati to kršitev določb postopka pred tem upravnim organom.

24.Sodišče ugotavlja, da tožnica ni uspela izkazati nepravilnosti ali nezakonitosti izpodbijanega sklepa, ki tudi ni ničen, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

25.Sodišče je o stroških upravnega spora odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1To pristojnost mu določa prvi odstavek 246. člena ZUP.

2Prim. Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 245-246.

3Toženka je v izpodbijanem sklepu navedla, na kak način je štela, da je predmetna vročitev pravilno opravljena, prav tako se vročilnica in pooblastilo nahajata v spisovnem gradivu toženke.

4Upravno sodišče v upravnem sporu na podlagi tožbe po uradni dolžnosti pazi le na ničnost upravnega akta (drugi odstavek 37. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), sodna presoja (ne)zakonitosti izpodbijanega upravnega akta glede ostalih kršitev pa je omejena na tožbene navedbe oz. tožbene ugovore. (Tako sklep VSRS X Ips 17/2022 z dne 7. 6. 2023, sklep VSRS I Up 83/2023 z dne 15. 6. 2023, sodba VSRS X Ips 17/2023 z dne 30. 11. 2023, sklep VSRS X Ips 40/2019 z dne 11. 11. 2020 in drugi.)

5Tako sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 40/2019 z dne 11. 11. 2020.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 88, 88/1, 88/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.