Jedro

Celo v primeru, če bi sprejeli stališče tožene stranke, da so vse zatrjevane napake skrite, ugovora o njihovem obstoju ni več mogoče upoštevati, ker je minilo več kot šest mesecev, odkar je bila nepremičnina izročena toženkama, saj v pogodbi stranki nista določili daljšega jamčevalnega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženkama naložilo, da tožnikoma nerazdelno plačata znesek 2.269.467,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.9.1997 do plačila in jima povrneta pravdne stroške v znesku 210.326,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila. Proti sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da si je zadržala znesek 4.500 DEM na račun manjvrednosti kupljene nepremičnine. Nepremičnina je imela skrite napake, ki jih je tožena stranka pravočasno grajala. Da gre za skrite napake bi lahko povedal le izvedenec. Priča J. D. bi lahko povedal, kaj je tožnica ob nakupu hiše zagotavljala. Ta priča je za toženo stranko vodila pogajanja in bi lahko pojasnila odločilna dejstva. Dejansko stanje je tako ostalo nepopolno ugotovljeno, posledica tega pa je, da je sodišče materialno pravo zmotno uporabilo. Pritožba je bila poslana tožeči stranki, ki pa odgovora nanjo ni podala. Pritožba ni utemeljena. Pritožba ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki sklenili prodajno pogodbo in da toženki dela svoje obveznosti nista izpolnili. Glede na to, da je upnik iz obveznostnega razmerja upravičen zahtevati izpolnitev obveznosti v vsem, kot se glasi (1. odst. 262. čl. ZOR), je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno materialnopravno odločitev, ko je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Sodišče prve stopnje, ob upoštevanju določbe 2. odst. 482. čl. ZOR, utemeljeno ni sprejelo ugovora tožene stranke o stvarnih napakah predmeta prodaje. Tožena stranka v pritožbi ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila nepremičnina toženkama izročena avgusta 1997. Ne oporeka niti nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala le grajanje napak dne 15.7.1998. To pa je bilo že po izteku šestmesečnega roka, v katerem ima kupec možnost grajati skrite napake. Povedano drugače: celo v primeru, če bi sprejeli stališče tožene stranke, da so vse zatrjevane napake skrite, ugovora o njihovem obstoju ni več mogoče upoštevati, ker je minilo več kot šest mesecev odkar je bila nepremičnina izročena toženkama, saj v pogodbi stranki nista določili daljšega jamčevalnega roka. Odločilna dejstva so bila torej v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljena, nikakršno dodatno izvajanje dokazov z angažiranjem izvedenca in zaslišanjem očeta oziroma moža toženk ni bilo potrebno. Pritožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker sodišče prve stopnje v postopku tudi ni storilo katere od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP, je pritožbo zavrnilo, ker ni utemeljena in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. čl. ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožbe obsega tudi pritožbene stroške. Temelji na določbi 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP.