Jedro

V času izdaje odločbe organa prve stopnje veljavni zakon o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki je veljal do 1.1.1996, je v 1. odstavku 97. člena določal, da se zahteve za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida na podlagi okvare organizma, ki je nastala zaradi bolezni, zadobljene v okoliščinah iz 1., 2. in 3. odstavka 12. člena istega zakona, lahko vloži takoj po odpustu iz oboroženih sil, vendar najpozneje v petih letih od dneva odpusta in tega zakonitega roka ni mogoče podaljšati. Pravočasna vložitev zahteve bi bila pogoj za uvedbo postopka za uveljavljanje statusa in pravic mirnodobnega vojaškega invalida.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Sekretariata za občo upravo občine z dne 20.1.1994, s katero je organ prve stopnje zavrnil tožnikov zahtevek z dne 6.12.1993 za priznanje statusa in pravic mirnodobnega vojaškega invalida, kar je tožnik uveljavljal zaradi srčnega obolenja, za katerim je zbolel v času služenja vojaškega roka. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzema razlog za zavrnitev zahtevka, da tožnik svojega zahtevka ni uveljavljal v petletnem roku iz 97. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev, ko je bil kot trajno nesposoben za vojsko odpuščen iz oboroženih sil zaradi obolenja srca. Izpodbijana odločba v obrazložitvi navaja, da je v 97. členu navedenega zakona določeno, da se zahteva za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida na podlagi okvare organizma, ki je nastala zaradi bolezni, zadobljene v okoliščinah iz prvega, drugega in tretjega odstavka 12. člena istega zakona, vloži takoj po odpustu iz oboroženih sil, vendar najpozneje v petih letih od dneva odpusta. Iz potrdila občinskega Sekretariata za obrambo z dne 13.1.1994 je razvidno, da je M.M. odslužil vojaški rok v času od 28.7.1976 do 2.3.1977. Po sedmih mesecih služenja vojaškega roka je resno zbolel na srcu in se zdravil v vojni bolnici v Splitu, odkoder je bil odpuščen 8.4.1977. Po prihodu iz vojske se je zdravil na kardiološkem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani. Prošnjo za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida po bolezni je tožnik vložil 6.12.1993, torej po več kot petih letih in zato ne izpolnjuje pogojev iz 97. člena navedenega zakona.

Tožnik uveljavlja priznanje statusa in pravic mirnodobnega vojaškega invalida zaradi srčnega obolenja, za katerim je zbolel v času služenja rednega vojaškega roka. Zaradi bolezni oziroma zaradi trajne nesposobnosti so ga odpustili iz služenja vojaškega roka. Zdravil se je na Kliničnem centru v Ljubljani, dne 18.10.1993 je bil operiran na srcu, kjer so mu vstavili umetno aortno zaklopko ter je s to operacijo postal invalid. Zato meni, da mu gre status mirnodobnega vojaškega invalida. Mnenja je, da njegov zahtevek ni zastaran, ker je njegova bolezen nastala v času služenja vojaškega roka in so vse posledice, to je zdravljenje, operacija, vstavitev zaklopke in nastanek invalidnosti v vzročni zvezi in posledica bolezni, ki je nastala in začela v času služenja vojaškega roka. Definitivna tožnikova invalidnost je ugotovljena šele z operacijo srca in je zato zahtevek vložen pravočasno. Tožena stranka in organ prve stopnje napačno razlagata 97. člen navedenega zakona. Tožnik tudi ni mogel uveljavljati svojih pravic pred končanim zdravljenjem in v času zdravljenja, ki je potekalo vse do operacije in tako tudi zaradi opravičenih razlogov (bolezni) ni mogel vložiti zahteve. Zato je upravičen, da uveljavlja zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje zaradi eventualne zamude roka. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in odločitev o stvari.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi ter pri dejanskih in pravnih ugotovitvah. Tožnik je zahtevo vložil skoraj po 15 letih po odpustu iz vojske, ne pa v 5 letih, kot to določa 97. člen zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev. Tožnik bi moral svojo zahtevo zaradi okvare organizma, ki je nastala kot posledica bolezni, vložiti v predpisanem roku, kar ne pomeni, da bi moralo biti zdravljenje v tem roku tudi končano.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (v nadaljevanju: ZTPVI, Uradni list SFRJ št. 68/81, 10/82 (popr.), 41/83, 75/85, 44/89, 87/89, 20/90 in 42/90), ki je veljal do 1. januarja 1996, ko je začel veljati zakon o vojnih invalidih (v nadaljevanju: ZVI, Uradni list RS štev. 63/95), je v 1. odstavku 97. člena določal, da se zahteva za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida na podlagi okvare organizma, ki je nastala zaradi bolezni, zadobljene v okoliščinah iz prvega, drugega in tretjega odstavka 12. člena istega zakona, lahko vloži takoj po odpustu iz oboroženih sil, vendar najpozneje v petih letih od dneva odpusta. Navedeni rok je bil zakoniti rok, ki ga ni mogoče podaljšati; začel je teči z odpustom iz oboroženih sil, neodvisno od poteka časa zdravljenja. Pravočasna vložitev zahteve je bila torej pogoj za uvedbo postopka za uveljavljanje statusa in pravic mirnodobnega vojaškega invalida.

Ker sodišče v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe glede na predpise, ki so se uporabljali v času izdaje odločbe organa prve stopnje, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožnikovo pritožbo utemeljeno zavrnila in za svojo odločitev podala pravilne razloge, ki jih je sodišče prej uvodoma povzelo in jih sedaj ne ponavlja. Zato ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu tožbeni ugovor, da je bila tožnikova invalidnost definitivno ugotovljena po operaciji srca in da tožnik zaradi opravičenih razlogov ni mogel vložiti zahteve pravočasno.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je zato zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče, enako kot ZTPVI, na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I in 45/1/94) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.