Jedro

Glede na smiselno uporabo argumenta iz tretjega odstavka 44. člena ZPP pa prvotno navedene vrednosti spornega predmeta tožnica ne more enostransko spreminjati v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, v konkretnem, v postopku s predlogom za dopustitev revizije, ki ni kontradiktoren.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse tožbene zahtevke tožnice.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije je vložila tožnica. Predlagateljica se sprašuje, ali je bilo na prvi in drugi stopnji pravilno odločeno, da sta prodajni pogodbi veljavni, še posebej, ker je bila višina kupnine nesorazmerna, pooblaščenec za sklenitev pravnega posla pa ni imel pooblastila. Meni, da je sodišče druge stopnje pravna vprašanja rešilo na nezakoniti način. Zatrjuje, da prakse Vrhovnega sodišča glede takega primera ni ter predlaga, da se revizija dopusti, ker gre za pomembno pravno vprašanje.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Dne 1. oktobra 2008 je začela veljati novela Zakona o pravdnem postopku, s katero so bile bistveno spremenjene določbe o reviziji. V drugem odstavku 367. člen ZPP je določeno, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov. Če te vrednosti ne presega, je revizija dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek istega člena). Po četrtem odstavku 367. člena ZPP revizije ni, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR.

6. Peti odstavek 367. člena ZPP pa določa, da se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na drugi odstavek 41. člena tega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.

7. Tožnica je s prvim tožbenim zahtevkom zahtevala razveljavitev prodajne pogodbe z dne 1.9.2005, katere predmet so parc.št. 922/1, 923/1 in 908 k.o. ..., ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na teh nepremičninah na ime toženca in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja oz. podrejeno razveljavitev omenjene prodajne pogodbe le glede dveh parcel št. 922/1 in 923/1 k.o. ..., ugotovitve neveljavnosti vknjižbe pri teh dveh parcelah in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Z drugim tožbenim zahtevkom pa je zahtevala ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 15.11.2005, katere predmet so parcele 910, 911, 912, 913, in 917 k.o. ..., ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na teh parcelah na ime toženca in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, podrejeno pa je postavila zahtevek na razveljavitev te pogodbe, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Tožeča stranka torej uveljavlja zahtevke iz dveh različnih pogodb glede različnih nepremičnin, zahtevki pa nimajo enake dejanske in pravne podlage.

8. Ker v konkretnem primeru odločitev o reviziji ni odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki bi bila skupna za vse navedene zahtevke in ker posamezni zahtevki med seboj niso tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku, je v konkretnem primeru za določitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe treba uporabiti drugi odstavek 41. člena ZPP. V skladu s to zakonsko določbo se v primeru, da imajo zahtevki v tožbi različno podlago, določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Tožnica je v tožbi sicer navedla vrednost spornega predmeta (10.015,02 EUR), vendar nediferencirano, skupno za oba primarna in podrejena zahtevka zoper toženca (torej skupno za vse štiri zahtevke). Taka navedba zato ni v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, po kateri mora biti vrednost spornega predmeta navedena posebej za vsakega od zahtevkov. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta(1). Glede na smiselno uporabo argumenta iz tretjega odstavka 44. člena ZPP pa prvotno navedene vrednosti spornega predmeta tožnica ne more enostransko spreminjati v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, v konkretnem v postopku s predlogom za dopustitev revizije, ki ni kontradiktoren.

9. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso podani pogoji iz četrtega odstavka 367. člena ZPP in je predlog za dopustitev revizije zavrglo.

Op. št. (1): Glej odločbo VS RS II Ips 346/2006.