Jedro

Pasivnost toženca, ki na tožbo ne odgovori, se v zamudnem postopku šteje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Sodišču zato dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi zamudna sodba.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z zamudno sodbo toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 6.648,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 6. 2011 dalje do plačila (točka I izreka). Del obrestnega zahtevka je zavrnilo (točka II izreka) in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 724,80 EUR stroškov (točka III izreka).

2. Pritožbo vlaga tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijanega dela odločitve tako, da bo zahtevek tožeče stranke zavrnjen, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Navaja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji zamudne sodbe napačno presodilo izpolnjevanje predpostavk za izdajo zamudne sodbe, saj iz dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Zamudna sodba je izdana v nasprotju s tretjo točko prvega odstavka 318. člena ZPP. Iz odkupne pogodbe št. 01 ne izhaja, da bi bila ta dejansko sklenjena. Na njej ni nobenega podpisa, pogodba tudi ni žigosana. Tožeča stranka svoje terjatve ni dokazala ne po temelju ne po višini, saj iz listin, ki jih je vložila v spis, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je neutemeljena in gre zgolj za zavlačevanje postopka. Pogodba je bila sklenjena in z njene strani izpolnjena, tožena stranka pa ji lesa, kot je bilo v tožbi navedeno, ni v celoti plačala. Priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je o tožbenem zahtevku odločilo z zamudno sodbo. Takšna sodba se izda, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje 318. člen ZPP. Na podlagi te določbe izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka na pravilno vročeno tožbo v določenem roku ne odgovori in če so izpolnjeni naslednji pogoji: - da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor; - da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati; - da izhaja utemeljenost zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; - da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je med drugim izpolnjen tudi pogoj po tretji točki 318. člena ZPP (da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi - tako imenovana sklepčnost). Pritožbeno sodišče s takšnim zaključkom soglaša. 7. Navedbe, da je tožeča stranka toženi stranki prodala bukov les na podlagi odkupne pogodbe z dne 31. 5. 2011 za kupnino 7.148,39 EUR, da je bil ves les po pogodbi dobavljen in da je tožena stranka tožeči plačala le 500,00 EUR, ne pa preostalega zneska v višini 6.648,39 EUR, kar je v dopisu z dne 25. 3. 2011 tudi priznala, zadostujejo za sklepčnost. Iz teh dejstev namreč izhaja, da tožena stranka tožeči dolguje preostanek kupnine, torej tisto, kar je zahtevala s tožbenim zahtevkom, upoštevajoč pri tem materialnopravno podlago, ki jo je navedlo že sodišče prve stopnje, to je 435. in 103. člen OZ. Iz navedb, da je vtoževani znesek zapadel v plačilo 8. 6. 2011, pa izhaja tudi utemeljenost obrestnega dela zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, upoštevajoč pri tem prvi odstavek 299. člena OZ.

8. Pasivnost toženca, ki na tožbo ne odgovori, se v zamudnem postopku šteje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Sodišču zato dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Nerelevantna je zato pritožbena trditev, da tožeča stranka svoje terjatve ni dokazala in da iz odkupne pogodbe ne izhaja, da je bila sklenjena, saj ni podpisana in žigosana.

9. Dejstvo, da v spis predložena odkupna pogodba ni podpisana in žigosana, tudi ni v nasprotju s trditvijo, da je bila kupna pogodba sklenjena (četrta točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Obličnost za kupno pogodbo te vrste namreč ni predpisana, trditev, da bi bila obličnost dogovorjena, pa ni bilo (51. člen OZ).

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena.

11. Ker sodišče prve stopnje ni storilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena (154. v zvezi s 165. členom ZPP). Stroške, ki so nastali tožeči stranki z vložitvijo odgovora na pritožbo, pa pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebne, saj k odločitvi niso prispevali. Dolžna jih je zato nositi sama (155. v zvezi s 165. členom ZPP).