Jedro

Na predlagatelju je, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo. Sodišče skladno z določili ZST-1 ni dolžno samo preverjati in raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo toženkin predlog za oprostitev plačila sodne takse.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje toženka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). V pritožbi navaja, da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbami ZST-1, predvsem ni ravnalo skrbno pri presoji vseh okoliščin, pomembnih pri odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je navedlo, da toženka posluje z dobičkom in ima odprtih 6 transakcijskih računov, nobeden ni blokiran in da je imela nanje prilive. Sodišče prve stopnje je tako zaključilo, da ima sredstva za plačilo sodne takse in da jih lahko zagotovi v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Že zaradi tega ima sklep skladno s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek nasprotuje razlogom oziroma sodišče prve stopnje v obrazložitvi konkretno ne pojasni, katerih pogojev toženka ne izpolnjuje v skladu s taksno zakonodajo. Tako zaključuje, da je izpodbijana odločitev nepravilna in je sodišče prve stopnje neupravičeno in neutemeljeno zavrnilo njen predlog za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pogoji za uveljavitev taksnih oprostitev pravnih oseb, kar je tudi toženka, so navedeni v tretjem in četrtem odstavku 11. člena ZST-1. 5. Po prvem odstavku 12.b člena ZST-1 mora sodišče pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke v postopku odločanja o taksnih obveznostih, upoštevati podatke o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter stanju na transakcijskem računu stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih.

6. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje – da se predlog toženke za oprostitev plačila sodne takse zavrne – je tudi po presoji sodišča druge stopnje pravilna. Toženka je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedla le, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Kot dokaz je predlagala vpogled v javno dostopne evidence AJPES. Kakšnih drugih trditev (o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju) ni podala. Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc, to je vpogledu na AJPES (le te podatke je namreč lahko pridobilo iz javno dostopnih evidenc), ugotovilo, da toženka posluje pozitivno in ima odprte štiri transakcijske račune, ki niso blokirani. Tako je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje toženke, ob upoštevanju njenih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse (315,00 EUR), ni takšno, da ne bi zmogla plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju (t. j. toženki), da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo. Toženka pa v zvezi s tem v svojem predlogu ni navedla nobenih pravno odločilnih dejstev, sodišče pa skladno z določili ZST-1 ni dolžno samo preverjati in raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja.

7. Glede na obrazloženo tudi ne drži pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, torej da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, da izrek nasprotuje razlogom in da v obrazložitvi ni navedeno katerih pogojev toženka ne izpolnjuje za oprostitev plačila sodnih taks. Izpodbijani sklep je v celoti obrazložen. Toženka v pritožbi že sama povzema odločilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, to je da posluje pozitivno in da nima blokiranih transakcijskih računov. Navedeno tudi ne nasprotuje odločitvi v izreku.

8. S pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, začneta teči rok za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).