Jedro

Predlagateljica v predlogu ni navedla izvršilnega sredstva, čeprav je izbira (pravilnega) izvršilnega sredstva za realizacijo začasne odredbe ena od materialnopravnih predpostavk za njeno dopustnost in utemeljenost.

Novejša sodna praksa vzpostavlja drugačen način vrednotenja ravnanj starša, ki brez utemeljenega razloga opušča starševsko skrb, s tem, ko ne plačuje preživnine. To ne pomeni, da ni treba ugotavljati ogroženosti otroka, gre zgolj za drugačno vrednotenje/tehtanje predpostavk v zvezi z ogroženostjo otroka. Nenazadnje je takšno vrednotenje potrebno, da se prepreči zloraba pravice - torej če se izkaže, da je osrednji namen predlagatelja s predlogom za izdajo začasne odredbe oziroma nasprotnega udeleženca s predlogom za zavrnitev začasne odredbe zgolj dejansko izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijan sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan od izdaje sklepa dalje začasno plačevati za preživljanje otroka mesečno preživnino v znesku 200,00 EUR na osebni račun predlagateljice in sicer do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude s plačilom posameznega mesečnega obroka preživnine do plačila, da je nasprotni udeleženec tako določeno preživninsko obveznost dolžan začasno izpolnjevati v zneskih, ki so določeni s tem sklepom, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih v skladu s količnikom o uskladitvi preživnin, ki ga objavi minister, pristojen za družino oziroma v skladu z obvestili pristojnega CSD (I), da se v primeru neizpolnitve obveznosti iz I. tč. izreka sklepa za zapadle in neplačane preživnine zoper nasprotnega udeleženca dovoljuje izvršba z rubežem denarnih sredstev (II),1 da ta začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka oziroma do drugačne (začasne) odločitve sodišča (III), da ugovor2 zoper sklep ne zadrži izvršitve začasne odredbe (IV), da se predlog predlagateljice kolikor je predlagala določitev višje začasne preživnine z dne 12. 11. 2024 zavrne (V).

Povzetek pritožbenih navedb

2.Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe za začasno plačilo preživnine. Nasprotni udeleženec zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Sodišče prve stopnje je odločalo o predlogu za izdajo začasne odredbe na podlagi predloga predlagateljice in ni izdalo začasne odredbe po uradni dolžnosti, zato je bilo vezano na predlog, trditveno podlago in dokaze, ki jih je predlagala predlagateljica v predlogu. Sodišče je v izreku sklepa izdalo drugačno in razširjeno začasno odredbo, kot je bil predlog predlagateljice za začasno odredbo. Upoštevalo je tudi dejstva, ki jih predlagateljica ni navajala in na teh dejstvih utemeljilo odločitev, s tem, da dokazna ocena temelji na dokazih, glede katerih nasprotni udeleženec ni imel možnosti, da se o njih izjavi. Tako postopanje sodišča je nezakonito in arbitrarno ter nasprotnemu udeležencu krati pravico do izjave v postopku, pravico do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave).

4.Predlagateljica ni dala navedb glede pravno pomembnih dejstev, ki so zakonska podlaga za izdajo začasne odredbe o preživnini, zato sodišče predlogu za začasno odredbo ne bi smelo ugoditi. Predlagateljica predloga za izdajo začasne odredbe ni utemeljevala z relevantnimi trditvami o ogroženosti otroka, zaradi česar bi bilo treba o vprašanju njegovega preživljanja odločiti še pred koncem postopka. Navedba, da nasprotni udeleženec ne plačuje preživnine ne zadošča za ugotovitev, da je preživljanje otroka ogroženo. Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroci je ogroženost otroka, ko le v izjemnih primerih ni mogoče čakati na končno odločitev in mora sodišče otrokov položaj oziroma njegove pravice zavarovati z začasno odredbo.3

5.Sodišče je dejstva v zvezi z ogroženostjo otroka utemeljilo na mnenju CSD z dne 20. 11. 2024. Predlagateljica se na ta dejstva ni sklicevala, s tem, da nobeno procesno dejanje ni kazalo, da bi lahko bilo to mnenje podlaga odločitve sodišča. Predlagateljica je na strani 3 predloga navedla dokazne predloge - najemna pogodba, pet računov in zapis pogovora na CSD A. z dne 19. 6. 2024 - sodišče pa je oprlo odločitev na (druge) dokaze (A2, A10, A3 - A8, A11) in na priloge C ter na mnenje CSD z dne 20. 11. 2024, s katerimi predlagateljica ni utemeljevala predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je s tem kršilo pravico nasprotnega udeleženca do izjave. V postopkih o razmerjih med starši in otroci lahko sodišče izvaja dokaze po uradni dolžnosti, vendar mora biti nasprotna stranka s tem soočena na način, da lahko poda izjavo v zvezi s takimi dokazi.

6.Zmotne so ugotovitve sodišča, s tem, ko se sklicuje na sklep VSL 933/ 2024, da je novejša sodna praksa izoblikovala stališče, da večletno življenje (životarjenje) oziroma življenje v relativnem pomanjkanju in odrekanju ter na robu revščine, pomeni ogroženost skladnega duševnega in telesnega razvoja otroka v smislu 157. in 161. člena Družinskega zakonika (DZ) oziroma da dolgoletno znižanje kakovosti življenja pomeni ogroženost otroka. Predlagateljica ni dala navedb o večletnem životarjenju, s tem, da je življenjska skupnost udeležencev razpadla šele 16. 5. 2024.

7.Nasprotni udeleženec je zanikal trditve predlagateljice, da je njegov mesečni dohodek 3.000,00 EUR, zato so nejasne ugotovitve sodišča, da nasprotni udeleženec tega dejstva ni obrazložil in se zato to dejstvo šteje za priznano.

8.Predlagateljica ni trdila, da je začasna odredba potrebna zaradi neprimernih stanovanjskih razmer. V tem delu tudi niso logične ugotovitve sodišča, ker je predhodno celotna družina bivala na naslovu ... in v kolikor bi nasprotni udeleženec dejansko prejemal mesečni dohodek v višini 3.000,00 EUR, v tem primeru udeleženca z otrokom ne bi živela v bivalnih pogojev, kjer je vlaga, plesen in slaba/nevarna oprema, kot to ugotavlja sodišče v sklepu.

9.Če predlagateljici mesečno ostane 680,00 EUR, ta znesek zadošča, da otrok materialno ni ogrožen in ni potrebe za izdajo začasne odredbe, ne glede na to, koliko po uradnih podatkih mesečno znaša minimalni dohodek ali minimalni znesek za preživljanje osebe, ki je delovno aktivna. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je tožnik plačal 200,00 EUR za preživljanje otroka. Predlagateljica torej ni dokazala, da bi bilo zaradi neplačevanja preživnine ogroženo preživljanje otroka.4

10.Novejša sodna praksa5 zastopa stališče, da je treba upoštevati otrokove potrebe in ne le njegove nujne potrebe, kljub temu pa obstaja bistveni pogoj - otrokova ogroženost, ki pa v konkretnem primeru ni bila zatrjevana ne izkazana.

11.Sodišče ni izvedlo materialnoprocesnega vodstva, zato dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Zaradi te opustitve je bila nasprotnemu udeležencu tudi kršena pravica do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 8. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Odgovor na pritožbo

Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Glede utemeljenosti pritožbe

12.Pritožba je utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

13.Formalne kršitve postopka, ki jih navaja nasprotni udeleženec v pritožbi, so razlog, da je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Te formalne kršitve postopka predstavljajo bistveno kršitev postopka iz 8. tč. drugega odstavka 399. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

14.Ustavno sodišče je v zadevi Up-116/24 pojasnilo, da pravico do poštenega obravnavanja v postopku pred sodišči strankam zagotavlja pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, da po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča vsebuje ta ustavna določba več človekovih pravic, med drugim pravico do izjavljanja oziroma do kontradiktornega postopka, ki zagotavlja, da bo stranka ne le objekt, ampak subjekt državnega odločanja, pravico do enakopravnosti strank v dokaznem postopku oziroma do enakosti orožij in pravico do obrazložene sodne odločbe, da zahteva po kontradiktornem postopku kot izrazu pravice do enakega varstva pravic mora biti spoštovana v vseh sodnih postopkih - tudi v postopku izdaje začasne odredbe, da so v postopkih za izdajo začasnih odredb zaradi posebnosti, ki izhajajo iz njihove narave, utemeljena in dopustna nekatera odstopanja od siceršnjih zahtev, ki izhajajo iz 22. člena Ustave, da je Ustavno sodišče v zvezi s procesnimi jamstvi 22. člena Ustave v postopku zavarovanja z začasno odredbo doslej sprejelo stališča, da je v postopkih za izdajo začasnih odredb zaradi učinkovitosti izdane začasne odredbe dopustno, da kontradiktornost ni vzpostavljena že pred izdajo odredbe, temveč šele v postopku z ugovorom, da ni nesprejemljivo z vidika 22. člena Ustave, če sodišče v postopku zavarovanja ne izvede vseh predlaganih dokazov, ker je dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah znižan na verjetnost, da sta temu podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov, da pa dejstvo, da zadostuje že verjetnost, da je zahtevek utemeljen, ne pomeni, da sodišče lahko izda začasno odredbo, ne da bi sploh ugotavljalo, ali so podani razlogi zanjo, in ne da bi to svoje ravnanje tudi ustrezno obrazložilo.

15.Sodišče prve stopnje začasne odredbe ni izdalo po uradni dolžnosti,6 zato je bilo vezano na predlog za začasno odredbo, kot ga je postavila predlagateljica. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo "v izreku popolnoma drugačno in razširjeno začasno odredbo od predloga predlagateljice". Predlagateljica v predlogu namreč ni navedla izvršilnega sredstva, čeprav je izbira (pravilnega) izvršilnega sredstva za realizacijo začasne odredbe ena od materialnopravnih predpostavk za njeno dopustnost in utemeljenost.

16.Pritožba utemeljeno navaja, da nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost, da predstavi argumente glede posameznih relevantnih dejstev, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje utemeljilo razloge za izdajo začasne odredbe,7 s tem, da predlagateljica teh dejstev in dokazov v predlogu za začasno odredbo ni navajala/predlagala. Nasprotnemu udeležencu je bila s tem kršena pravica do enakosti orožij (equality of arms) v postopku, ki izraža upravičenje, da se vsaki stranki zagotovi razumna možnost predstaviti argumente, ki se nanašajo na nasprotujoče si individualne interese strank.

17.Opisane formalne kršitve postopka so terjale, da je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in ne morda predlagateljičina trditvena podlaga in dokazni predlogi, ki so bili sicer skopi v zvezi z nastankom škode in glede nujnosti izdaje regulacijske začasne odredbe,8 s tem, da pritožbeno sodišče sprejema izhodišča novejše sodne prakse, katero izpostavlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu,9 ki jo je treba ovrednotiti (tudi) ob upoštevanju, da je pri izdaji (regulacijskih) začasnih odredb v sporih iz družinskopravnih razmerij potreben restriktiven pristop, da je začasna odredba izjemno pravno sredstvo, da je utemeljena le v primeru, ko sodišče ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali težko nadomestljiva škoda ali da bi lahko prišlo do nasilja, da gre za izjemno pravno sredstvo, ki ga je mogoče izdati le v posebej utemeljenih primerih, ob upoštevanju položaja in interesov tudi nasprotne stranke ter ob vrednotenju vseh okoliščin primera,10 med katerimi je zelo pomembna (tudi) okoliščina, ali roditelj brez utemeljenega razloga krši svojo preživninsko obveznost do otroka. Novejša sodna praksa torej vzpostavlja drugačen način vrednotenja ravnanj starša, ki brez utemeljenega razloga opušča starševsko skrb, s tem, ko ne plačuje preživnine. To ne pomeni, da ni treba ugotavljati ogroženosti otroka, gre zgolj za drugačno vrednotenje/tehtanje predpostavk v zvezi z ogroženostjo otroka. Nenazadnje je takšno vrednotenje potrebno, da se prepreči zloraba pravice - torej če se izkaže, da je osrednji namen predlagatelja s predlogom za izdajo začasne odredbe oziroma nasprotnega udeleženca s predlogom za zavrnitev začasne odredbe zgolj dejansko izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom. To so izhodišča, ki jih mora upoštevati sodišče prve stopnje v novem postopku.

Odločitev pritožbenega sodišča

18.Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka

19.Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1

2

3

4

5

6

Kot je to storilo s sklepom II N 404/2024 z dne 25. 11. 2025 (l. št. 37-38), s katerim je omejilo stike nasprotnega udeleženca z otrokom tako, da so potekali pod nadzorom CSD.

Glej ugotovitve sodišča prve stopnje glede ogroženosti otroka v zvezi z bivalnimi pogoji, kot izhajajo iz mnenja CSD z dne 20. 11. 2024.

Kar bo moč sanirati v novem postopku z materialnoprocesnim vodstvom za katerega se v pritožbi zavzema tudi nasprotni udeleženec.

Ko se sklicuje na sklep VSL IV Cp 944/2024 - glej tudi sklep VSL IV Cp 500/2024 in tam navedeno sodno prakso.

VSL IV Cp 2140/2016.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.