Jedro

Prosilec za BPP pavšalno navaja, da poleg odškodninskega zahtevka zaradi protipravnega dejanja sodišča v zapuščinskem postopku uveljavlja tudi odškodninski zahtevek zoper Republiko Slovenijo, ker ta dovoljuje nizkotno ravnanje s tožnikom in ne rešuje njegovih zadev. Sodišče je ugotovilo, da protipravnost sodišča v zapuščinskem postopku ni podana. Ker pavšalnega odškodninskega zahtevka v drugem delu zahtevka tožnik ni dopolnil, se sodišče o tem ni moglo izreči, saj ni navedel za katere osebe v danem primeru gre in za katera dejanja. Iz navedenega tako izhaja, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP za sestavo in vložitev revizije, kot je predhodno navedena, očitno nerazumna. Tožnik pa tudi nima verjetnih izgledov za uspeh in tako postopka ni razumno začeti ter se ga udeleževati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je predsednik Okrožnega sodišče v Ljubljani zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s sestavo in vložitvijo revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 904/2011 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 3439/2008 zaradi plačila odškodnine ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, razen sodnih taks. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik 26. 10. 2011 vložil prošnjo za BPP v predhodno navedeni zadevi. Uveljavljal je tudi oprostitev plačila sodnih stroškov in taks ter priložil odločbo CSD Domžale z dne 30. 8. 2011, iz katere je razvidno, da je upravičen do denarne socialne pomoči. 2. V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na prvi in tretji odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZPBB), ki ju navaja. Tožnik prosi za dodelitev BPP v zvezi s sestavo in vložitvijo revizije zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Tožena stranka navaja vsebino 2. člena, prvega odstavka 7. člena in četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 3439/2008 je razvidno, da tožnik v vlogi z dne 26. 2. 2008 pavšalno navaja, da poleg odškodninskega zahtevka zaradi protipravnega dejanja sodišča v zapuščinskem postopku uveljavlja tudi odškodninski zahtevek zoper Republiko Slovenijo, ker ta dovoljuje nizkotno ravnanje s tožnikom in ne rešuje njegovih zadev. Sodišče je ugotovilo, da protipravnost sodišča v zapuščinskem postopku ni podana. Ker pavšalnega odškodninskega zahtevka v drugem delu zahtevka tožnik v dopolnitvah z dne 25. 11. 2008 in 29. 5. 2009 ni dopolnil, se sodišče o tem ni moglo izreči, saj ni navedel za katere osebe v danem primeru gre in za katera dejanja. Iz navedenega tako izhaja, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP za sestavo in vložitev revizije, kot je predhodno navedena, očitno nerazumna v skladu z določbo prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Tožnik pa tudi nima verjetnih izgledov za uspeh in tako postopka ni razumno začeti ter se ga udeleževati.

3. Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo. Prosi tudi, da se mu dodeli BPP, ker je neuka stranka. Navaja trditve uslužbenke A.A. Navaja tudi, da je revizijo sestavil odvetnik B.B. Obstaja namreč sum zlorabe položaja in sum kaznivega dejanja uslužbencev pri Organu za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sodišče je o predmetni zadevi odločalo občutno predolgo. Tožnik je prejemnik socialne podpore in prosi sodišče za oprostitev plačila sodnih stroškov ter sodnih taks. Prosi tudi, da mu dodeli odvetnika B.B. 4. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga naj tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja , glede tožbenih navedb pa dodaja: V danem primeru gre za sporno vprašanje ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP (določba prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZBPP), ki mora biti izpolnjen ob izpolnjenem finančnem pogoju (določba 12. člena ZBPP). Tožena stranka je odločila na podlagi določbe prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ki ju je tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan, kar je obširno obrazložila tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katero se sodišče v celoti strinja in se nanjo tudi sklicuje. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, pa morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena. Ker v obravnavanem primeru pogoj iz 24. člena ZBPP in sicer, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tudi po presoji sodišča ni izpolnjen, je izpodbijana odločitev pravilna.

7. Tožnik v tožbi tudi predlaga, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli BPP. To njegovo prošnjo je obravnaval Organ za BPP pri Upravnem sodišču Republike Slovenije in jo z odločbo opr. št. 561/2011 z dne 23. 12. 2011 zavrgel. 8. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. 9. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.