Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnik uveljavljal ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 1. 8. 2014 do 5. 6. 2015, ker je bila za ta del obdobja že priznana začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni v predsodnem postopku. Zato v tem delu ni izkazan pravni interes za ugotovitveno tožbo v smislu 181. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se stroškovna odločba (III. točka izreka) delno spremeni tako, da se znesek 227,23 EUR nadomesti z zneskom 454,45 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in potrdi izpodbijani del (II. točka izreka) sklepa sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je v 15 dneh od prejema tega sklepa dolžna povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka v višini 149,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo drugostopenjsko odločbo št. … z dne 21. 5. 2014 in prvostopenjsko št. … z dne 6. 5. 2014 v drugem stavku prvega odstavka izreka ter ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času zaradi bolezni tudi od 17. 5. 2014 do 31. 7. 2014 (I. točka izreka). Tožbo v delu zahtevka na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo dne 16. 5. 2014 in od 1. 8. 2014 do 5. 6. 2015, je zavrglo (II. točka izreka). Hkrati je toženo stranko zavezalo, da tožniku v 8-ih dneh povrne stroške postopka v znesku 227,23 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka, razen glede datuma 16. 5. 2014 in stroškovno odločbo v III. točki izreka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Predlaga spremembo v smeri vsebinske odločitve o tožbenem zahtevku glede zavrženega dela tožbe in priznanje stroškov postopka v višini 454,45 EUR namesto dosojenih 227,23 EUR. Priglaša stroške pritožbe.

Navaja, da mu je bil bolniški stalež od 1. 8. 2014 do 30. 8. 2014 res priznan, vendar z odločitvijo osebnega zdravnika in zaradi druge diagnoze. Posledično je moral kot samostojni podjetnik sam nositi nadomestilo plače za čas bolniškega staleža. Enako je bilo tudi od 19. 9. 2014 dalje. Zato ima pravni interes na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo nepretrgoma od 17. 5. 2014 do datuma izdaje prvostopenjske sodne odločbe, ko ni bil zmožen za delo, kot je dokazano z izvedenskim mnenjem. Ne more do onemoglosti vlagati pritožb in tožb zoper vsako mesečno odločbo imenovanega zdravnika.

Ne strinja se niti z deležem priznanih stroškov sodnega postopka. Tudi če bi bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe o vtoževanem bolniškem staležu od 1. 8. 2014 do 5. 6. 2015 pravilna, to ne more imeti stroškovnih posledic. V tem primeru je šlo za odločitev o pravnem vprašanju in pri tem niso nastali posebni stroški.

3. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožnikove navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

K pritožbi zoper delno zavrženje tožbe

5. V izpodbijanem delu II. točke izreka sodne odločbe (razen glede datuma 16. 5. 2014), ki se nanaša na začasno nezmožnost za delo od 1. 8. 2014 do 5. 6. 2015 je tožba iz procesnih razlogov zakonito zavržena. Ker je bila za ta del obdobja že priznana začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni v predsodnem postopku (pregled poteka začasne zadržanosti z dela v prilogah B1 - B3 sodnega spisa) v tem obsegu ne more biti izkazan pravni interes za ugotovitveno tožbo v smislu 181. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP).

6. Tudi sicer ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko sojenje o tem delu tožbe. V sodno socialnih sporih sodišče praviloma presoja zakonitost posamičnih upravnih aktov iz predsodnega upravnega postopka. Izpodbojno tožbo je dopustno vložiti v 30 dneh od vročitve drugostopenjskega, v upravnem postopku dokončnega posamičnega upravnega akta. V sporih iz obveznih socialnih zavarovanj namreč niso dopustne neposredne tožbe pred sodiščem, ne da bi bil predhodno izčrpan predsodni upravni postopek.

Ker za vtoževano začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni od 1. 8. 2014 do 5. 6. 2015 sploh ni izpodbojne tožbe, kar je logično, saj je bilo sporno dejstvo ugotovljeno v predsodnem postopku bodisi z odločitvijo izbranega osebnega zdravnika, ali imenovanega zdravnika, ni pogojev za meritorno sojenje o tem delu tožbe.

7. Na temelju 2. odstavka 365. člena ZPP je bilo potrebno pritožbo v tem obsegu kot neutemeljeno zavrniti in odločiti, kot izhaja iz II. tč. izreka tega sklepa.

8. Pritožbeno zatrjevanje pravnega interesa za ugotovitveno tožbo o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni v zvezi z denarnim nadomestilom za bolniški stalež seveda ni utemeljeno. V predmetni zadevi namreč ne gre za spor o denarnem nadomestilu za čas t. i. bolniškega staleža. V kolikor tožniku nadomestilo za začasno nezmožnost za delo zaradi izmeničnega odločanja o bolniškem staležu po izbranem osebnem zdravniku in imenovanem zdravniku za določena obdobja ni bilo izplačano, lahko takšno denarno dajatev v skladu s 83. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/1992 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZZVZZ) uveljavlja s posebno zahtevo pri toženi stranki, ki je pooblaščena tudi za odločanje o pravici do denarne dajatve.

K pritožbi zoper stroškovno odločbo sodišča prve stopnje

9. Utemeljena pa je pritožba zoper stroškovni izrek sodne odločbe iz razloga, ker je bilo o stroških razsojano glede na uspeh v sporu. Kljub temu, da je bila tožba delno zavržena, v okoliščinah konkretnega primera ni razloga za postopanje po 2. odstavku 154. člena ZPP, kot pravilno poudarja pritožnik.

Tožnik je s tožbo iz spora o glavni stvari uspel, saj sta z neizpodbijanim in že pravnomočnim delom prvostopenjske sodbe odpravljeni upravni odločbi in ugotovljena začasna nezmožnost za delo od 17. 5. 2014 do 31. 7. 2014. O stroških je zato potrebno odločati na temelju 3. odstavka 154. člena ZPP. Zgolj zaradi zavrženega dela tožbe, niso nastali nobeni posebni stroški, da bi bilo potrebno šteti, da je tožnikov uspeh v okoliščinah konkretnega primera le v 50 odstoten.

10. Ob uporabi 3. odstavka 154. člena ZPP je zato pritožbi ugodeno, in stroškovna odločba sodišča prve stopnje na temelju 3. odstavka 365. člena ZPP spremenjena tako, kot je razvidno iz I. tč. izreka te sodne odločbe.

Odločitev pritožbenega sodišča o pritožbenih stroških

11. Stroški pritožbenega postopka so priznani v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP v zvezi z Zakonom o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008; ZOdvT). Iz naslova nagrade za postopek (tar. št. 3500) je odmerjenih 225,60 EUR in 20,00 EUR pavšala za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002), kar znese skupaj 245,60 EUR, povečanih za 22 % DDV pa 299,90 EUR. Ker je pritožnik s pritožbo uspel le zoper stroškovni izrek prvostopenjske sodne odločbe, mu je tožena stranka dolžna povrniti 50 % odmerjenega zneska, torej 149,95 EUR.