Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba in sklep U 78/2007

ECLI:SI:UPRS:2008:U.78.2007 Upravni oddelek

neposredna plačila v kmetijstvu subvencije v kmetijstvu pridelava vina podpora za trajno opustitev vinogradniških površin prijava pridelka v register oskrbovanje površin
Upravno sodišče
11. november 2008
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Subvencija za krčitev vinograda je namenjena le tistim pridelovalcem vina, ki imajo ob predložitvi zahteve aktivne vinogradniške površine, ne pa tudi tistim, ki so že sami, iz kakršnih koli razlogov, začeli z opuščanjem pridelave vina.

Izrek

1. Tožba tožnice A.A. se zavrže. 2. Tožba tožnika B.B. se zavrne.

3. Zahteva tožečih strank za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ zavrnil napovedano krčitev vinograda, št. ..., v obsegu 8136 m2, ki jo je priglasil tožnik B.B. zaradi uveljavljanja podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave. Zavrnitev zahteve temelji na ugotovitvi, da tožnik v zadnjih petih letih pridelka v register ni prijavil, površina pa v zadnjem letu ni bila ustrezno oskrbovana, zato niso izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 103/03 s spremembami in dopolnitvami) in Uredba Sveta (ES) št. 1493/99. Tako odločitev je v pritožbenem postopku potrdila tudi tožena stranka, ki se je v razlogih svoje odločbe sklicevala na izjavo z dne 24.10.2006, ki jo je podala strokovna oseba Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Navedla je še, da je pritožnik zadnjo prijavo pridelka grozdja prijavil leta 2003. Tožbo zoper izpodbijani upravni akt vlagata A.A. in B.B., ki odločitvi nasprotujeta. Menita, da je stališče prvostopnega organa in tožene stranke v neskladju z dejanskim stanjem in veljavnimi predpisi. Navajata, da sta od leta 1982 dalje vsako leto prijavila pridelek grozdja in mošta, najprej pod številko vpisa v register ..., kasneje pa pod številko ..., za kar prilagata tudi kopije prijav od leta 2000 do leta 2005. Zato kot neresnično štejeta ugotovitev, da v zadnjih petih letih nista prijavila pridelka vina. Iz obrazložitve obeh napadenih odločb namreč nikjer ne izhaja, kako je kateri od obeh organov prišel do takega zaključka, tožena stranka pa v svoji odločbi le pavšalno navaja, da je tožnik zadnjikrat prijavil pridelek v letu 2003, kar naj bi izhajalo iz registra pridelovalcev grozdja in vina, ne navaja pa listin, ki so bile podlaga za tak zaključek. V upravnih postopkih velja načelo materialne resnice, ki obvezuje organ, da pri ugotavljanju dejstev išče dejansko in nedvoumno materialno resnico, ne pa formalno resnico. Organ mora zato ugotoviti vse pomembne okoliščine in dejstva in odrediti izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to za razjasnitev stvari potrebno. Na ustni obravnavi je treba dognati vse, kar je za postopek potrebno, ugotovljena dejstva pa morajo ustrezati stvarnosti. Primer, kot je obravnavani, mora biti objektivno raziskan in preučen, organ pa ne more opreti svoje odločbe na dejstva, o katerih ni bila vsem strankam dana možnost, da se o njih izjavijo, kar pomeni nezakonitost, zaradi katere je treba odločbo razveljaviti. Odločba pa tudi ni obrazložena na način, da bi bila sprejemljiva za stranko kot tudi za javnost. Ker tožnikoma ni bilo omogočeno sodelovanje v prejšnjih postopkih, v tožbi s priloženimi listinami dokazujeta, da sta v letih 2000-2005 vsako leto prijavila pridelek grozdja in vina. Res je, da v letih 2004 in 2005 pridelka ni bilo, ker sta tožnika v letu 2004 izgubila ves pridelek zaradi pozebe in toče, v letu 2005 pa pridelka ni bilo, ker je bil vinograd pripravljen na obnovo. To pa ne pomeni, da tožnika pridelka nista prijavila. Menita, da je bil pogoj iz 18. člena Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin izpolnjen, če pa si prvostopni organ in tožena stranka razlagata, da prijava v kateri količina pridelka ni navedena zaradi preprostega razloga, ker le-tega ni bilo, ni prijava, ki jo predpisuje Uredba v 18. členu, potem je to njun problem. Na taki napačni razlagi predpisov, po mnenju tožnikov, ne more temeljiti odločitev s pravnimi učinki, ki so tožnikoma odvzela pravico do podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave.

Glede slabe oskrbe vinograda, na kar se sklicuje upravni organ, pa tožnika navajata, da vinograd obsega parcele številka 1002/2, 1002/1 in 1006, vse k.o. .... Navedene parcele predstavljajo vinograd kot celoto, ne glede na številke parcel. Kot je razvidno iz sklepa z dne 17. 2. 2006, je bila neustrezno obdelana le parc. št. 1002/1, medtem ko zapisnik parcel št. 1002/2 in 1006 ne navaja kot neustrezno obdelanih površin, zaradi česar bi morala tožena stranka upoštevati, da tožnikoma pripada podpora za trajno opustitev vinogradniške dejavnosti sorazmerno z deležem, ki ga v že navedenem vinogradu predstavljata parc. št. 1002/2 in 1006, ki sta bili ustrezno obdelani. Ker tožena stranka tega dejstva pri obravnavanju tožnikove pritožbe ni upoštevala, temveč je posplošeno navedla, da je vinograd zapuščen in deloma posekan, je odločba nezakonita in arbitrarna in se mora kot taka razveljaviti. Tožnika prilagata zapisnik terenskega ogleda z dne 24. 4. 2006, iz katerega izhaja, da je v navedenem vinogradu povsem neekonomična pridelava grozdja, zaradi česar Kmetijsko gozdarski zavod Maribor predlaga, da se te površine izkrčijo in izbrišejo iz registra vinogradniške pridelave. Vinograd je bil že od leta 2005 v obnovi (česar tožena stranka v napadeni odločbi ni upoštevala). Evidentno je, da tako Agencija, kot tožena stranka, v svojih odločbah nista upoštevali, da je potrebno vinograd zaradi njegove specifične zgradbe (ki ni niti malo podobna kmetijskemu zemljišču v obliki polja) obnavljati na poseben način. Tožeča stranka se je zaradi postopnega ukinjanja vinogradniške obdelave držala ustnih navodil g. C.C. iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor in postopoma puščala travno rušo, da je zadrževala izpiranje in plazovitost tal, da ne bi nastale erozije. Območje je namreč zaradi velikega naklona parcel zelo plazovito, v 18. členu uredbe pa je določen pogoj, da se podpora dodeli tistim vinogradom, pri katerih po krčitvi ni nevarnosti erozij. S puščanjem travne ruše pa tožnik nikakor ni zagrešil kršitve 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, kot se mu to očita s sklepom z dne 17. 2. 2006, kot tudi ne kršitve 7. člena navedenega zakon, kar se mu prav tako očita v odločbi z dne 21. 7. 2005, saj je ravno zato, ker je skrbel za svoje kmetijske površine kot dober gospodar, puščal travno rušo. Iz čl. 4 ZKP namreč izhaja, da je rodovitnost tal zagotovljena le, če tla niso izpostavljena eroziji. Na tem mestu je zato napadena odločba v nasprotju z normativno podlago, ki naj predstavlja temelj odločitve tožene stranke. Odločba in sklep temeljita na istem dogodku – stanju nepokošenosti vinograda, vendar je v sklepu navedena kršitev 4. člena v odločbi pa 7. člena ZKP. Iz navedenega tožeča stranka sklepa, da so bile v postopku kršene tudi njene ustavne pravice in sicer pravica do enakosti, saj je cel postopek potekal očitno tako, da se je pristojni organ oprl na tisto določbo zakona, ki mu je v danem trenutku prišla prav, ne da bi ugotovil materialno resnico. Predlagata, da sodišče odločbo tožene stranke z dne 8. 1. 2007 odpravi in ugodi pritožbi zoper prvostopno odločbo, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri pravnih in dejanskih razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka: Po določbi prvega odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1) je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je bil pred prvostopnim organom in toženo stranko kot udeleženec postopka naveden tožnik B.B. in da tožnica A.A. v tem postopku ni sodelovala niti kot stranka in tudi ne kot stranska udeleženka, iz tožbenih navedb pa tudi ne izhaja, da bi bila z izpodbijanim aktom kršena njena pravica ali pravna korist. Zato imenovana nima aktivne legitimacije za vložitev te tožbe, ki jo je bilo treba iz prej navedenih razlogov zavreči po določbi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Po tej določbi se namreč tožba zavrže, če tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.

K 2. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 103/03, 121/04, 113/05 in 36/06, v nadaljevanju: Uredba), ki v 18. členu določa, da lahko za trajno opustitev vinogradniške pridelave pridelovalec pridobi podporo. Podpora se dodeli za neto površino izkrčenega vinograda, ki ni manjša od 0,1 ha. Podpora za trajno opustitev vinogradniške pridelave se dodeli za vinograde: ki ne ležijo na prvem ali drugem razredu absolutnih vinogradniških leg, določenih s predpisom, ki ureja absolutne vinogradniške lege; za katere je bil v zadnjih petih letih pridelek grozdja oziroma vina prijavljen v register; ki so bili posajeni v skladu s predpisi, ki urejajo vino in druge proizvode iz grozdja in vina; za katere ni bila v zadnjih desetih letih izdana pravnomočna odločba kmetijske inšpekcije, iz katere izhaja, da so bili v zvezi s to površino oziroma pridelkom kršeni predpisi, ki urejajo pridobivanje podpor, in predpisi, ki urejajo vino in druge proizvode iz grozdja in vina (n.pr. neustrezna prijava v register, neustrezna obdelava ipd.); starejše od desetih let, pri čemer se upošteva povprečna starost trsov v vinogradu; ki niso izčrpani; pri katerih po krčitvi vinograda ni nevarnosti erozije. Uredba Sveta (ES), št. 1493/1999 z dne 17.5.1999, o skupni ureditvi trga za vino (Ur. List št. 179 z dne 14.7.1999 s spremembami in dopolnitvami) pa še določa, da do premij niso upravičene: (a) obdelane vinogradniške površine, za katere so bile ugotovljene kršitve predpisov Skupnosti ali nacionalnih predpisov o zasaditvi v obdobju, ki ga je treba določiti in ne sme presegati 10 vinskih let; (b) vinogradniške površine, ki niso več oskrbovane; (c) vinogradniške površine, zasajene v obdobju, ki ga je treba določiti in ne sme presegati 10 vinskih let; (d) vinogradniške površine, za katere je bila prejeta denarna pomoč za prestrukturiranje in preusmeritev v obdobju, ki ga je treba določiti in ne sme presegati 10 vinskih let. Upravni organ je tožnikovo vlogo za podporo zavrnil s sklicevanjem na ugotovitev, da tožnik v zadnjih petih letih ni prijavil pridelka grozdja v register (3. alineja drugega odstavka 18. člena Uredbe) in ker vinograd v zadnjem letu ni bil ustrezno oskrbovan. Tožnika sta k tožbi priložila fotokopije obrazcev „prijava letnega pridelka grozdja za leta 2001 do 2005, ki so potrjeni pri Upravni enoti Celje, iz katerih izhaja, da je bila prijava za vseh pet let oddana, vendar pa za leti 2004 in 2005 obrazca ne izkazujeta količine pridelanega grozdja. Na obrazcih je le zapis, da pridelka za leto 2005 ni bilo in da vinograd ni bil obdelan, ker je pripravljen za obnovo, medtem ko je na obrazcu za leto 2004 pripis, da pridelka ni bilo zaradi toče in pozebe. Glede na navedeno je, po presoji sodišča, pravilen zaključek upravnih organov, da pogoj iz 3. alineje drugega odstavka 18. člena Uredbe ni izpolnjen, ker bi moral tožnik za izpolnitev tega pogoja tudi za leti 2004 in 2005 dokazati pridelek grozdja. Res je sicer, da iz zapisnika o terenskem ogledu z dne 24. 4. 2006, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi in ki je bil sestavljen po opravljenem terenskem ogledu spornega vinograda, izhaja, da je vinograd močno prizadet po zimskih zmrzalih, tako da je ekonomična pridelava povsem onemogočena, toda ta ugotovitev na drugačno odločitev ne more vplivati. Uredbo je namreč mogoče razlagati na način, da je subvencija za krčitev vinograda namenjena le tistim pridelovalcem vina, ki imajo ob predložitvi zahteve aktivne vinogradniške površine ne pa tudi tistim, ki so že sami, iz kakršnih koli razlogov, začeli z opuščanjem pridelave vina. Tožnik dejstva, da je že pred vložitvijo vloge za napoved krčitve vinograda postopno opuščal vinogradniške obdelave, ne zanika, pri čemer se sklicuje na priporočila in nasvete strokovnjakov za vinogradništvo. Navedeno pa pomeni, da tudi pogoj, ki ga predpisuje 9. člen Uredbe Sveta (Es) št. 1493/1999, ki med drugim določa, da do premij niso upravičene vinogradniške površine, ki niso več oskrbovane, ni izpolnjen. Res je sicer, kot izhaja iz tožbenih navedb, da se upravni organ z vprašanjem, ali so vse parcele, ki so vključene v obravnavano vinogradniško površino pod št. ... v obsegu 8136 m2, za katero je bil zahtevek zavrnjen, neobdelane, toda po mnenju sodišča to dejstvo na drugačno odločitev ne more vplivati. Tožnik je šele v tožbi zoper odločbo tožene stranke navedel, da vinograd sestavljajo tri parcele in da od teh le ena ni obdelana. Po določbi tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1) v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožnik je zoper prvostopno odločbo, ki je bila sicer izdana po skrajšanem postopku (144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) imel možnost te ugovore uveljavljati v pritožbi vendar tega ni storil. Zato je ta ugovor šteti kot tožbeno novoto, takega ugovora pa sodišče pri presoji ni dolžno upoštevati. Iz enakih razlogov sodišče zavrača tudi dokaz, ki ga je tožnik predložil v postopku s tožbo. Gre za sklep Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, OE Celje, št. 326-02-1312/2005 z dne 17. 2. 2006, v katerem je ugotovljeno, da parcela št. 1002/1, za katero tožnik zatrjuje, da skupaj s parcelama 1002/2 in 1006, predstavlja vinograd št. ... v obsegu 8136 m?, ni obdelana. Tožena stranka in prvostopni upravni organ sta namreč pri odločanju obravnavala vinograd kot celoto in se z vprašanjem ali gre za več parcel, nista ukvarjala, kar pa ne pomeni, da je zaradi tega odločitev nepravilna, še zlasti, ker tožnik na to okoliščino, kot je sodišče že navedlo, opozarja šele v tožbi.

Neutemeljen je tudi očitek tožnika, da je upravni organ o zadevi meritorno odločil in izdal ugotovitveno odločbo, ne da bi bila tožniku dana možnost, da se izjavi o dejstvih, ki so podlaga za odločitev. Upravni organ se v svoji odločbi sklicuje na izpis iz registra pridelovalcev grozdja, ki je uradni podatek, ki ga ima upravni organ, ta podatek pa tudi po presoji sodišča omogoča, da se stanje stvari ugotovi na podlagi uradne evidence in da samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi (2. točka prvega odstavka 144. člena ZUP). Kot je sodišče že navedlo, je tožnik ugotovitvi, ki se nanaša na neobdelanost vinogradniških površin in izhajajo iz izjave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije z dne 24.10.2006, nasprotoval šele v tožbi, medtem ko v pritožbi takih ugovorov ne navaja. Navedeno pa pomeni, da tudi za razjasnitev tega vprašanja ni bilo potrebe, da bi upravni organ izvedel poseben ugotovitveni postopek. Zato, po presoji sodišča, dejstvo, da tožnik ni bil vključen v ugotovitveni postopek, samo po sebi ne pomeni kršitve, ki bi narekovala odpravo izpodbijane odločbe, zaradi česar sodišče kot neutemeljene zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na nesodelovanje tožnika v postopku. Na drugačno odločitev pa tudi ne morejo vplivati tožbeni ugovori, da je bilo treba pri postopnem opuščanju vinogradniških površin upoštevati nasvete strokovnjakov glede na to, da gre za plazovit teren in nevarnost erozije. Za pravilno in zakonito odločitev je namreč bistvenega pomena dejstvo, da že v letih 2004 in 2005 v vinogradu, ki je predmet obravnave, ni bilo pridelka grozdja oziroma vina in da je bil tožnikov vinograd v času vložitve vloge za odobritev napovedane krčitve vinograda delno opuščen in neobdelan, pri čemer okoliščine, zaradi katerih je prišlo do izostanka pridelka kot tudi neobdelanosti površin, za ta postopek niso relevantne.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi člena 63/1 ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K 2. točki izreka: Sodišče je tožbo, ki jo je vložila A.A. zavrglo, tožbo, ki jo je vložil B.B. pa zavrnilo, zato, po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, tožnika nista upravičena do povrnitve stroškov postopka. Po tej določbi namreč v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia