Jedro

Sodišče mora po določilu 83.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka, sicer je tudi pravnomočna sodna odločba neizvršljiva. Asignacija je kot pravno dejanje izpodbojna šele, ko asignat izpolni nakazilo asignatarju. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj v spisu ni dokazila o izpolnjeni asignaciji. Tega tudi ne more nadomestiti okoliščina, da tožena stranka v stečajnem postopku ni priglasila terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje opr.št. I Pg 655/96 z dne 17.6.1997 razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

Obrazložitev

Najprej je potrebno ugotoviti, da je tožena stranka fizična oseba D.G. Status samostojnega podjetnika po zakonu o gospodarskih družbah omogoča uporabo firme na trgu, kar pa ne pomeni, da nastopa samostojni podjetnik v pravdnem postopku s to firmo. Pod imenom G.D.M. ne obstoji niti pravna niti fizična oseba. Sodišče mora po določilu 83.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka, sicer je tudi pravnomočna sodna odločba neizvršljiva.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je pravno dejanje - asignacija z dne 22.12.1995, s katero je tožena stranka prejela poplačilo svoje terjatve v znesku 361.529,40 sit, brez učinka proti stečajni masi tožeče stranke in naložilo tožencu vračilo navedenega zneska s pripadki v stečajno maso.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopno sodbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, ker v predmetni zadevi niso izpolnjene predpostavke za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju iz Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. št. 67/93) - v nadalj. ZPPSL. Asignacija je po 125. členu ZPPSL izpodbojna šele, ko je realizirana, torej ko je upnik - prejemnik nakazila prejel plačilo, kar lahko ima za posledico neenakomerno poplačilo oz. oškodovanje upnikov. Tožena stranka ni predložila dokazila, da je bilo plačilo po izpodbijani asignaciji res izvršeno, prijava terjatve v stečajnem postopku pa je v dispoziciji upnika in ne dokazuje izvršenega plačila.

Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami da je asignacija kot pravno dejanje izpodbojana šele, ko asignat izpolni nakazilo asignatarju (glej Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, Gospodarski vestnik, 1994, stran 200). Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj v spisu ni dokazila o izpolnjeni asignaciji. Tega tudi ne more nadomestiti okoliščina, da tožena stranka v stečajnem postopku ni priglasila terjatve. Sodišče prve stopnje je preuranjeno odločilo o zahtevku.

Ob uporabi določila drugega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in odločilo, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 166. člena ZPP.