Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11. 10. 2005
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. v Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 26. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-3529/03 z dne 23. 2. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Nova Gorica št. P-2696/02 z dne 13. 3. 2003 se ne sprejme.
1.S prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po točki c) četrtega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter naloženo plačilo stroškov postopka. Senat za prekrške je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
2.Pritožnik zatrjuje kršitev 22. in 29. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Prvostopenjski organ naj ne bi upošteval pisnega zagovora, čeprav je pritožnikov zagovornik zahteval tudi ustno zaslišanje pritožnika. Po mnenju pritožnika bi moral Sodnik za prekrške upoštevati pritožnikovo zahtevo po ustnem zagovoru in mu omogočiti zagovor. Pogoji za izdajo odločbe brez ustnega zaslišanja naj ne bi bili podani. S tem naj bi bilo pritožniku onemogočeno tudi izvajanje dokazov v njegovo korist, kar predstavlja tudi kršitev 6. člena EKČP. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odločbi razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.
3.Očitek glede kršitve 22. člena v zvezi z 29. členom Ustave ni utemeljen. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-120/97 z dne 18. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 31/99 in OdlUS VIII, 126) sprejelo stališče, da morajo biti obdolžencu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, da pa je raven zagotovljenih pravic lahko v primeru lažjih kršitev z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja od tiste, ki je zagotovljena v kazenskem postopku. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Kriterij za presojo, ali je bil obdolžencu v postopku o prekršku zagotovljen pošten postopek, je jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave v povezavi z določbo 29. člena Ustave o pravnih jamstvih v kazenskem postopku.
4.Prvi odstavek 59. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. in Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – v nadaljevanju ZP) določa, da mora biti obdolženec, preden se izda odločba, zaslišan o tistem, česar je obdolžen, razen če se odločba izda po skrajšanem postopku. Po drugem odstavku istega člena lahko organ, ki je pristojen za postopek, izda odločbo o prekršku tudi brez njegovega zaslišanja, kadar spozna, da zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev. V skladu s tretjim odstavkom 113. člena ZP lahko organ, ki vodi postopek o prekrških, zahteva od obdolženca, naj poda zagovor pisno, če spozna glede na pomen prekrška in podatke, ki so navedeni v predlogu, da ni potrebno neposredno ustno zaslišanje. V takem primeru lahko da obdolženec svoj zagovor pisno ali pa zahteva ustno zaslišanje.
5.Iz izpodbijanih odločb je razvidno, da je prvostopenjski organ za postopek o prekršku pritožnika pozval, naj poda pisni zagovor, ki mora biti lastnoročno podpisan, v roku osmih dni po prejemu ali pa v tem času zahteva ustno zaslišanje. Pritožnik v tem času ni zahteval ustnega zaslišanja niti ni podal pisnega zagovora tako, kot mu je to odredil sodnik. Glede na navedeno pritožnik ni izkazal, da mu ni bila dana možnost zavzeti stališče, prav tako pa pritožnik v ustavni pritožbi ne zatrjuje, da je predlagal izvedbo drugih dokazov in da se sodnik za prekrške do takšnega predloga ni opredelil. Zato v konkretnem primeru ne gre za kršitev pravice iz 22. člena v zvezi z 29. členom Ustave ter 6. členom EKČP. Zgolj pritožnikovo napačno razlaganje pooblastila zagovornika iz četrtega odstavka 79. člena ZP pa zatrjevane kršitve tudi ne utemelji.
6.Ker z izpodbijanima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata dr. Zvonko Fišer