Jedro

Glavno obravnavo je treba opraviti vedno, ko je treba ponoviti (vse ali le nekatere) dokaze, ki jih je sicer izvedlo že sodišče prve stopnje. Določba ne pušča nobene možnosti, da bi drugostopenjsko sodišče izvedlo dokaze kako drugače (na seji senata).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje ter dopolnilni sklep I Cpg 92/2009 z dne 14. 5. 2009 se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Sodišče druge stopnje pa je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi zastaranja.

2. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 5/2009 z dne 7. 10. 2009 dopustilo revizijo tožeče stranke glede vprašanja obveznosti pritožbene obravnave v primeru, ko je treba po oceni pritožbenega sodišča ponoviti v postopku na prvi stopnji izvedene dokaze.

3. Na podlagi zgoraj navedenega sklepa je tožeča stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila pravočasno revizijo. Uveljavljala je revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pravnega vprašanja, glede katerega je bila dopuščena revizija (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP). Posledično ni upoštevalo revizijskih očitkov, ki merijo na vsebinsko presojo dokazne ocene pritožbenega sodišča. 7. Sporno vprašanje, glede katerega sta sodišči prve in druge stopnje meritorno različno odločili, je vprašanje dokazanosti dogovora o podaljšanju roka plačila vtoževane terjatve, od katerega je odvisno ali je tožbeni zahtevek zastaral ali ne. Dogovor o podaljšanju roka je tožeča stranka dokazovala z listinami ter zaslišanjem strank in priče G. B. Sodišče prve stopnje je na naroku dne 20. 5. 2008 zaslišalo obe stranki ter predlagano pričo G. B., komercialista tožeče stranke. Po presoji vseh dokazov je ugotovilo, da iz same listine – poziva k plačilu dolga z dne 27. 10. 2005 dogovor o podaljšanju roka plačila ne izhaja. Ob nasprotnih izpovedbah strank se je v dokaz dogovora v celoti oprlo na izpoved priče G. B., ki je izpovedal, da se je z direktorjem tožeče stranke dogovoril, da toženi stranki podaljšajo rok plačila do 31. 12. 2004, s čimer se je tožena stranka molče strinjala. Sodišče druge stopnje ni opravilo obravnave, temveč je na seji presojalo listine ter izpovedbe vseh zaslišanih. V obrazložitvi sodbe je navedlo, da je ob nasprotnih izpovedbah štelo kot odločilen dokaz dopis tožeče stranke z dne 27. 10. 2005, v katerem ni nič rečeno o podaljšanju roka plačila.

8. Revizijski očitek, ki sodi v okvir dopuščenega pravnega vprašanja, meri na ravnanje sodišča druge stopnje, ki ni opravilo obravnave, temveč je izjave obeh strank in zaslišane priče presojalo le posredno iz zapisnikov o zaslišanju.

9. Po določbi drugega odstavka 347. člena ZPP mora sodišče druge stopnje razpisati glavno obravnavo, če spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje. Določba pove, da je treba opraviti glavno obravnavo vedno, ko je treba ponoviti (vse ali le nekatere) dokaze, ki jih je sicer izvedlo že sodišče prve stopnje. Določba ne pušča nobene možnosti, da bi drugostopenjsko sodišče izvedlo dokaze kako drugače (na seji senata).

10. Drugostopenjsko sodišče je ravnalo tako, kot ne bi smelo. V pritožbenem postopku je prišlo do spoznanja, da je vprašljiva ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil rok za plačilo vtoževane terjatve ustno podaljšan. Ker je tak zaključek temeljil na izpovedi priče G. B., bi moralo opraviti glavno obravnavo, na kateri bi ponovilo že izvedeni dokaz in nato odločilo o spornem dejstvu. Ker je zapisnik o njenem zaslišanju prebralo zgolj na seji senata, je ravnalo v nasprotju z določbo drugega odstavka 347. člena ZPP. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi katere mu je revizijsko sodišče z razveljavitvijo sodbe in dopolnilnega sklepa o stroških vrnilo zadevo v novo sojenje.

11. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.