Jedro

Če zavarovanec povzroči prometno nesrečo pod vplivom alkohola, ne izgubi kritne pravice, če dokaže, da alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastalo škodo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Odločitev o pritožbenih stroških, se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev, da je v celoti podana podlaga obveznosti tožene stranke za plačilo regresnih zahtevkov tožeče stranke iz naslova izplačanih odškodnin iz zavarovalnine, ki so bile s strani tožeče stranke izplačane oškodovancem v zvezi s škodnim dogodkom, to je obeh prometnih nesreč, nastalih 14. 4. 2007 na avtomobilski cesti A/1 pri kraju D. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec upravljal osebno vozilo pod vplivom alkohola, saj je imel v času povzročitve nesreče v krvi 1,50 grama na kilogram alkohola, v izdihanem zraku pa 0,73 g/kg. Nato je ugotavljalo obstoj odškodninske odgovornosti toženca in ugotovilo, da so izpolnjeni vsi štirje elementi odškodninske odgovornosti in je toženec izključno odgovoren za nastali škodni dogodek, torej tako za prvo prometno nesrečo, ko je trčil v odbojno ograjo, kot tudi za drugo prometno nesrečo, ko je v njegovo ustavljeno, neosvetljeno in nezavarovano vozilo trčil voznik tovornega vozila G. K. potem, ko je sodišče zaključilo, da je podana odškodninska odgovornost toženca za nastalo škodo. Ker pa je imel več alkohola v krvi, kot je to dovoljeno po ZVCP, je regresni zahtevek po temelju tako v celoti utemeljen in ima tožeča stranka pravico od toženca zahtevati povračilo odškodnin iz zavarovalnine izplačanih v zvezi s tem škodnim dogodkom. O višini zahtevka ter o pravdnih stroških, bo sodišče odločalo s končno sodbo.

Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec po svojem pooblaščencu. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. Po mnenju pritožbe, mora trditveno in dokazno breme glede vseh štirih predpostavk odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke nositi in dokazati tožeča stranka. Tožeča stranka pa se ni določno opredelila glede protipravnega ravnanja, to je vzroka in posledice in krivde za vsako prometno nesrečo posebej. Zlasti sodišče prve stopnje, tega ni naredilo za drugo prometno nesrečo. Zaključki sodišča glede poteka dogodkov in okoliščin prometnih nesreč, niso prepričljivi. Sodišče se tudi prepričljivo ne opredeli do okoliščine, da je vzrok za prvo prometno nesrečo nenadno prehitevanje tovornjaka tuje registracije in da alkoholiziranost ni bila vzrok za to prometno nesrečo, prav tako se ni pravilno opredelilo do druge prometne nesreče, saj je tudi policija ugotovila, da je toženec zavaroval kraj prometne nesreče ter usmerjal promet in je prispeval k drugemu škodnemu dogodku tudi voznik G. K. Dokazno breme glede vseh teh okoliščin je na tožeči stranki, ki uveljavlja regresni zahtevek. V kolikor alkohol ni vzrok prometni nesreči, zavarovanec tako po zakonskih določilih, kot tudi po določilih Splošnih pogojev, ne izgubi zavarovalne pravice. Predlaga razveljavitev sodbe in priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je pri svojem odločanju najprej sicer pravilno opredelilo do materialnopravne podlage za odločanje o tem, ali je toženec in v kolikšni meri izgubil kritne pravice iz sklenjenih zavarovalnih polic. Pravilno je zajelo vso materialno pravno podlago, katero je navedlo v točki 10 obrazložitve in je to tudi nato ustrezno obrazložilo v točki 11, v nadaljevanju. Nato pa je sodišče prve stopnje pričelo materialnopravno neutemeljeno ugotavljati obstoj odškodninske odgovornosti toženca in je ugotavljalo vse elemente odškodninske odgovornosti tako glede prve in druge prometne nesreče. V tem delu pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je pri takoimenovanih regresnih zahtevkih, pri katerih je nesporno, da je voznik upravljal motorno vozilo pod vplivom alkohola, potrebno, po obrnjenem dokaznem bremenu ugotavljati, ali je ta alkoholiziranost v vzročni zvezi z nastalo škodo in v kolikšnem obsegu. Toženec je v odgovoru na tožbo in tudi v pritožbi navajal, da alkoholiziranost toženca ni vzrok za nastalo prvo nezgodo in tudi ne za drugo nezgodo, temveč je to iskati v drugih okoliščinah, na katere pa toženec ni imel vpliva. Sodišče bi se zato moralo pravilno opredeljevati do teh navedb toženca in ugotavljati, ali je toženec izgubil zavarovalne pravice in koliko in ali se je toženec uspel ekskulpirati in ali je toženec uspel dokazati, da njegova ugotovljena alkoholiziranost (0,71 g/kg v izdihanem zraku oziroma 1,5 g/kg v krvi), ni v vzročni zvezi s škodo, katera je nastala v obeh prometnih nezgodah. O tem načinu razreševanja regresnih zahtevkov, se je že v številnih primerih opredelila sodna praksa in sodišče prve stopnje je mimo te sodne prakse in uveljavljanih pravic toženca v regresnih zahtevkih odločalo tako, da je ugotavljalo obstoj elementov odškodninske odgovornosti, kar pa ni pravna podlaga za odločanje o tem, ali je toženec in v kolikšni meri izgubil kritne pravice, ker je upravljal vozilo pod vplivom alkohola.

Glede na obrazloženo, je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 354 ZPP pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, saj sodišče druge stopnje ne more, glede na naravo kršitve odpraviti le-teh in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. V ponovnem obravnavanju bo sodišče prve stopnje moralo, ob pravilni uporabi materialnega prava odgovoriti, na po tožencu zatrjevana dejstva, da alkoholiziranost ni bila (ali vsaj ne v celoti), v vzročni zvezi z nastalo škodo iz prvega ali drugega škodnega dogodka in v tej zvezi zavzeti pravilno stališče, glede uporabe materialnega prava, katerega je sicer sodišče prve stopnje pravilno navedlo v točki 10 svoje obrazložitve.

Odločitev o pritožbenih stroških, se pridrži za končno odločitev (165. člen ZPP).