Jedro

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi bilo želeni cilj mogoče doseči z milejšimi ukrepi. V sklepu je ugotovljeno, da je zaradi spremenjene narave bolezni nujno potrebna sprememba terapije in njeno redno jemanje, udeleženka pa je v pogovoru s sodnico povedala, da bi zdravila jemala po svoji volji in da drugih zdravil ne rabi.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeleženka zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v ... najdlje do vključno 14. 7. 2023. 2. Odvetnik udeleženke v pritožbi zoper navedeni sklep predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi.

Udeleženka se ne strinja z mnenjem izvedenke, da boluje za dalj časa trajajočo psihozo iz shizofrenskega kroga in da je pod vplivom bolezenskih simptomov njena presoja realnosti hudo motena in zato moteno njeno obvladovanje zdravljenja. Meni, da zadržanje pod nadzorom ni potrebno in bi bilo želeno mogoče doseči z ambulantnim zdravljenjem oziroma pod posebnim nadzorom zunaj oddelka. Zadržanje je absolutno predolgo.

V sklepu ni razlogov, zaradi katerih milejša oblika zdravljenja ne bi bila ustrezna. Zaradi tega sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Sklep v celoti sledi mnenju izvedenke, kar ni pravilno. Iz sklepa ni zaznati kritične obravnave primera, ki jo terja dejstvo, da gre za hud poseg v osnovne človekove pravice in svoboščine.

Glede na to, da je izvedenka že podala diagnozo, ni jasno, kakšna diagnostika naj se izvede. Ni jasno, kaj je podlaga za odmero časa prisilnega zdravljenja oziroma zadržanja. V primeru potrebe po ureditvi medikamentozne terapije udeleženka pričakuje obrazložitev, koliko časa in katera zdravila mora jemati in kdaj je mogoče pričakovati rezultat, ki naj bi se kazal v izzvenevanju psihotične simptomatike.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (39. člen Zakona o duševnem zdravju – v nadaljevanju ZDZdr). Sodišče v sklepu o zadržanju na zdravljenju določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šest mesecev (tretji odstavek 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 48. člena ZDZdr).

5. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da udeleženka boluje za dalj časa trajajočo psihozo iz shizofrenskega kroga in da sta zaradi bolezenskih simptomov njena presoja realnosti in zmožnost obvladovati svoje ravnanje, hudo motena, - da je zadržanje potrebno zaradi izvedbe potrebne diagnostike, uvedbe in prilagoditve terapije in njenega učinkovanja vsaj v meri, da bodo simptomi začeli izzvenevati in da bo udeleženka sprejela, da potrebuje druga zdravila kot doslej in jih mora nujno jemati tudi po odpustu, - da je intenzivno zdravljenje prve psihoze nujno, ker se sicer bolezen hitro poglobi in kronificira in kljub ustreznim zdravilom ne pride več do pravega izboljšanja, - da udeleženka zaradi narave bolezni ta čas ne zmore ustrezno sodelovati v zdravljenju in razumeti njegovega pomena, - da je obdobje enega meseca potrebno za ustrezno prilagoditev terapije in izzvenevanje simptomov v meri, ki bo udeleženki omogočila razumeti, da za vrnitev v dejavno življenje potrebuje spremembo terapije.

6. Neutemeljen je očitek, da sodišče ni kritično ovrednotilo izvedenskega mnenja. Ocenilo ga je ob upoštevanju izpovedbe udeleženke, neposrednega vtisa ob pogovoru z njo in medicinske dokumentacije ter kriterijev za sprejemljivost izvedenskih mnenj, podanih v sodnih postopkih. O vsaki od predpostavk za zadržanje je navedlo razloge in ugotovitve izvedenskega mnenja povezalo s tem, kar je izrazila udeleženka v pogovoru.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi bilo želeni cilj mogoče doseči z milejšimi ukrepi. V sklepu je ugotovljeno, da je zaradi spremenjene narave bolezni nujno potrebna sprememba terapije in njeno redno jemanje, udeleženka pa je v pogovoru s sodnico povedala, da bi zdravila jemala po svoji volji in da drugih zdravil ne rabi.

8. Neutemeljen je očitek, da v sklepu ni razlogov o trajanju zadržanja. Izvedenka je resda diagnosticirala naravo bolezni, vendar terapija ni odvisna le od diagnoze, ampak tudi od bolnika, tako da je potreben določen čas, da se najde najustreznejše zdravilo. Natančnejše pojasnilo, ki ga pričakuje pritožnica, je v domeni lečečega zdravnika.

9. Po presoji, da niso utemeljeni niti uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti razlogi, ki jih je pritožbeno sodišče dolžno preizkusiti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo odvetnika zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Ker še ni izkazano, da bi iztekel rok za pritožbo za vse udeležence postopka, pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa ni potrdilo.

10. O stroških postavljenega odvetnika bo odločilo sodišče prve stopnje.