Jedro

Če sodišče druge stopnje pri odločanju o obdolženčevi pritožbi tudi glede odločbe o stroških kazenskega postopka ugotovi, da obdolženec ne zmore plačati povprečnine, samo spremeni odločbo o stroških kazenskega postopka v izpodbijani odločbi tako, da obdolženca oprosti te plačilne dolžnosti.

Izrek

Pritožbi obdolžene A. F. se d e l n o u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje o sodnem opominu v odločbi o stroških kazenskega postopka s p r e m e n i tako, da se obdolžena A. F. oprosti plačila povprečnine. Sicer se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje o sodnem opominu.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je bil obdolženki izrečen sodni opomin zaradi kaznivega dejanja razžalitve po I. odstavku 169. člena Kazenskega zakonika na škodo zasebnih tožilcev S. M., S. M., A.M. in R. M. V plačilo so ji bili naloženi stroški kazenskega postopka, ki da bodo odmerjeni s posebnim sklepom, in povprečnina v znesku 40.000,00 SIT. Vsi štirje zasebni tožilci so bili s premoženjskopravnimi zahtevki po 200.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi napoteni na pravdo. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila obdolženka po zagovorniku zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je spremembo ter izdajo oprostilne sodbe, sicer pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče druge stopnje ni ugotovilo v dejanskem stanju prav nič oporečnega. Obdolženka je v pritožbi zgolj ponovila zagovor, v katerem je zanikala storitev očitanega kaznivega dejanja. Do zagovora pa se je sodišče prve stopnje že opredelilo v izpodbijanem sklepu, ko trditvam v njem ni verjelo. Za pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja ni odločilno v pritožbi večkrat poudarjeno neskladje v izpovedbi zasebnega tožilca S.M. glede časa, ko je poklical policijo v Š. p. J.. Dejstva, da je policist M. K. na poziv enega izmed zasebnih tožilcev prišel na intervencijo, tudi obdolženka ni zanikala. Pa tudi priča D. M. o konkretno izrečenih žaljivkah ni vedel povedati, kar že samo po sebi odvrača v pritožbi poudarjeno trditev, da je bil k takemu pričevanju nagovorjen s strani zasebnih tožilcev. Nihče izmed udeleženih v tem kazenskem postopku ni trdil, da bi bila obdolženka tega dne kar dvakrat pri zasebnih tožilcih. Zato je ta pritožbena trditev protispisna. Priča I. D. o sami obtožbi tako ni vedela ničesar povedati, čeprav je očitno, da je bila naklonjena obdolženki. Končno tudi sklicevanja na vremenske in temperaturne razmere v času storitve kaznivega dejanja ne more ovreči dokaznih ugotovitev sodišča prve stopnje. Odprto ali zaprto okno v kuhinji stanovanjske hiše zasebnih tožilcev na samo odločitev sodišča prve stopnje ne more imeti prav nobenega vpliva. Obdolženka je priznala, da je ob prihodu z motornim kolesom naletela na zasebnega tožilca S. M.. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so h konfliktni situaciji tega dne prispevali svoje tudi zasebni tožilci. Zato je tudi za sodišče druge stopnje sprejemljivo, da jih je obdolženka razžalila z besedami, ki so navedene v izpodbijanem sklepu o sodnem opominu. Gre za tipične žaljivke, zaradi katerih so zasebni tožilci upravičeno zahtevali sodno varstvo njihove časti. Tako sodišče prve stopnje sploh ni bilo dolžno posebej ugotavljati njihove osebne prizadetosti. Ker so bile te besede izrečene v množini in so se tako nanašale na vse štiri zasebne tožilce, tudi na R. M., ni dvoma, da je bila tudi ona razžaljena. Po mnenju sodišča druge stopnje je vzrok za takšno obdolženkino početje iskati v sporih, nastalih pred tem. Pritožnica ni obrazložila, v čem naj bi sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon. Sodišče druge stopnje se je zato tudi glede teh kršitev omejilo na obseg uradnega preizkusa, vendar jih ni ugotovilo. Sicer sodišče druge stopnje meni, da je sodni opomin povsem ustrezna kazenska sankcija. Pritrditi pa je pritožnici, da njene premoženjske razmere niso dovoljevale odmere povprečnine na prvi stopnji. Naloženi znesek bi pomembno posegel v preživljanje obdolženkine družine z dvema mladoletnima otrokoma. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi ugodilo in obdolženko oprostilo plačila povprečnine, odmerjene v izpodbijanem sklepu o sodnem opominu. Zaradi delnega pritožbenega uspeha je odpadel izrek o stroških pritožbenega postopka.